Hey!
Začela bom pisati novo zgodbo. Ima precej zanimivo tematiko. In čisto najstniško. Vsaj meni. Kakorkoli, uživajte, komentirajte in napišite, če vam je všeč. Tale del je sicer zelo kratek, ampak nadaljujem naslednjič z nekoliko daljšim!

Spet zamujam! Kdaj me bo izučilo!? Varjetno nikoli. Hitro se oblečem in uredim ter si v usta stlačim polovico kosa kruha. Mamo na hitro poljubim na lice in odhitim ven. Avtobus je ravno prišel! Še dobro. Svoj prvi šolski dan pa res ne smeš zamuditi. Vsedem se poleg Klare, ki posluša glasbo. Ko me opazi, vzame slušalke ven iz ušes in me močno objame. Začne mi razlagati, nekaj o tem kako je skoraj zamudila avtobus (vsaj nisem edina) in, da se Kristjan sploh ni hotel spokati iz kopalnice. Ne poslušam jo zares. Gledam ga. Njega. Kristjana. Ja, Klarinega brata. Je leto starejši in totalno kul. Všeč mi je, in nad tem se Klara sploh ne pritožava. Skoraj. Ko pridem do šole, elegantno izstopim, a mi ne uspe. Nika se že vrže v objem Kristjanu. On jo začne strastno poljubljati in jaz se spet počutim kot idiot. Zakaj mora biti tako lepa? Mar ne opazi njenega nagravžnega značaja?! Saj res, fantje ne razmišljajo. A mojo pozornost pritegne gruča učencev pred vhodom. Tam je tudi Eva! Moja druga naj prijateljica. Me smo kot riti in srajce. Ne to je preveč ogabno. No, saj veste kaj mislim. Forever togheter. Zavedno. Zrinem se in obstanem na mestu...