Hej!
Ta zgodba je napisana v sklopu poletne šole od Dancelover.
Uživajte!
Bil je jasen poletni večer na vasi. Slonela sem ob oknu in poslušala glasbo. Kar naenkrat mi zazvoni telefon. Moj prijatelj Nejc je. Zelo zanimiva oseba vam povem. Rad raziskuje paranormalne stvari. Javim se.
>>Hej, Nejc, kaj dogaja?<< začnem
>>Živjo Katja, nekaj zanimivega sem odkril...<< mi malce prestrašeno pove
>>Aja? Kaj pa? Povej mi prosim.<< ga spodbudim
>>Končno sem našel vampirje... Nocoj ob polnoči se bodo dobili na gradu. Ko sem šel v trgovino včeraj zvečer, sem slišal dva neznanca. Govorila sta o skrivnem plesu v maskah. Nista iz našega kraja. Ravno sem imel v rokah česen, da bi ga dal v vrečko. Spodrsnilo mi je in česen je pristal na enem izmed neznancev. Ko mi ga je vrnil je bil na mestu pristanka opeklina. Opeklina zaradi česna, a štekaš? To je bizarno. Gotovo sta bila vampirja.<< zaključi svojo pripoved Nejc. Ne vem ravno kaj naj si mislim. Vampirji, da res obstajajo?
>>Se pravi boš nocoj ob polnoči šel do grada? Iskat vampirje?<< ga povprašam
>>Ja, šel bom tja. Bi šla z mano? << odgovori
>>Ja, lahko to bo gotovo zanimivo. 100 procentno ne bova našla vampirjev. Itak ne obstajajo.<< sprejmem povabilo.
>>Super se vidiva ob pol dvanajstih pri potki do grada.<< reče Nejc in odloži
Gledam skozi okno in razmišljam o odkritju, da vampirji obstajajo. Treba bo iti preverit. Usedem se za računalnik. Vtipkam v Goggle način obrambe pred vampirji. Dobim, kar veliko zadetkov. Ubranim se lahko z česnom, križem in srebrnino. Dobro. Naredim načrt. Oblekla bom rdečo tuniko z dolgimi rokavi. Okoli vratu bom imela srebrno ogrlico. Vzela bom še plastično vrečko v kateri bom imela česen. Veliko česna. Približno deset sem jih kupila v trgovini. Obujem si še balerinke in se namažem s šminko. Biti moram čim manj prepoznavna. Nadenem si masko. Narejena je iz papirja.
Ko sem urejena, sem tiho splazim skozi okno. Kar strašljivo je, ko hodim v temno noč. Zvezde na nebu se svetijo. Luna je polna. Zelo prestrašena sem. Močno sem držim ogrlice. Končno pridem do potke, kjer me čaka Nejc. Oblečen v temno modro srajco in kavbojke. Obute ima adidaske. Oči mu zakriva temno modra maska. Grem do njega: >>Hej Nejc! Sploh te nisem prepoznala. Čakaj malo...<< se ustavim in mu snamem masko: >>Ti nisi Nejc. Kdo si? Kje je moj prijatelj?<< Neznanec se mi nasmehne skozi snežno bele zobe: >>Živjo ti si pa najbrž Katja. Jaz sem Alex. Tvoj prijatelj je hodil tod mimo. Okusno kri ima.. Komaj čakam, da poskusim tvojo.<< Odskočim in začnem teči karseda hitro.
Nejca ni več. Najti ga moram. Njegovo truplo. Njegove ostanke. Solze mi tečejo po licih. Veter mi vihra lase. Pridem do gradu. Naenkrat nad mano poleti netopir, ki se ustavi pred mano in se spremeni v človeka. Črni lasje, bleda polt. Kot noč črne oči. Alex je. Iz vrečke potegnem česen. Zagrozim mu: >> Pelji med do prijatelja. Če ne te opečem s česnom. << Vampirček stopi dva koraka nazaj z dvignjenimi rokami in reče: >>Dobro mala. Sledi mi.<< Začel je hoditi proti grado. Sledim mu.
Prideva do grajskega dvorišča. Poln je vampirjev. Na sredini leži truplo. Nejc. Sklonim se in planem v jok. Zakaj so mi ubili najboljšega prijatelja? Čutim roko na ramenih. Alex je. Tisti, ki je ubil mojega najboljšega prijatelja. Vidim kako se bliža mojemu vratu. Tudi mene bi rad pokončal. Zgrabim česen in mu ga vržem v obraz. Zakriči od bolečin. Drugi vampirji grejo proti meni. Stečem. Ne oziram se nazaj. Ko pridem do potke se sezujem in snamem masko. To počnem, ker bi rada da mislijo da sem naredila samomor. Zatem šprintam do doma. Skočim skozi okno. Oblečem se v pižamo. Staršem sem rekla, da ga je pičila strupenjača. Te noči ne bom nikoli pozabila.
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
VITICA:purple_heart: