Tam tam tam! Enajsti del zgodbe je tu :hugging:. Uživajte!

Zazvoni mi telefon. Kdo pa kliče ob tej uri? Naprej pogledam na posteljo. Na njej zagledam Jako, Luko, Klaro in mucke. Očitno smo zaspali. Nato pogledam na telefon. Ema? Zakaj me ona kliče? Ne želim se oglasiti. Ampak vseeno se oglasim.
˝Hej, Nika! Kako si? Že dolgo se nisva slišali. Nič me ne pokličeš,˝ reče.
Najprej nimam pojma, kaj naj ji odgovorim, potem pa rečem: ˝Oj. Oprosti imela sem veliko dela za šolo in preprosto mi ni zneslo.˝
˝Aja. V redu. Torej…˝
Prvič se znajdem v položaju, ko se ne želim pogovarjati z Emo. In sploh ne vem, o čem naj se pogovarjava. Vedno sem ji imela ogromno za povedati, ampak zdaj je vse drugače. Zdaj, ko ima drugo prijateljico, katera nisem jaz.
˝Je kaj narobe? Ali si se spet zamislila?˝ vpraša.
˝Oprosti. Spet sem se zamislila. Veš, malce pozno je. Se slišiva jutri. Adijo,˝ odvrnem.
Preden se še Ema uspe posloviti že prekinem.
˝Sem bila preveč očitna?˝ vprašam Tačko.
Ta me v odgovor pametno pogleda in zamijavka. Kako je ljubka!
Ravno mi nekaj zapiska na telefonu. Dobila sem mail od učiteljice! Hitro si ga odprem. Piše:
˝Drage plesalke! Sporočam, da se jutri dobimo na dodatnem treningu. Intenzivno se bomo pripravljale na izpite. LP.˝
Moram priti, pa tudi, če nas skrivaj! Mi bo že uspelo. Nekako. Zdaj pa se moram dobro naspati.
Zjutraj me zbudijo otroški zvoki igre. Odprem oči in zagledam Jako, Luko in Klaro, kako se že navsezgodaj igrajo z muckami po moji sobi. Res so prisrčni…

vem, današnji del je res kratek.. potrudila se bom, da bo naslednji daljši!
Lp, :feet: