Ojla! Tukaj že 17.del!!! Upam da vam bo všeč današnji del. Lajk bo popestril zgodbo.
No pa kar začnimo...
-----------------
Ko prideva domov naju mami itak pozdravi. Naprej greva v svoje sobe odložit torbe in prideva dol na kosilo. Bila je lazanja moja naj hrana!
Mami: Punci, z očkom vama morava nekaj povedati...
Srce mi je začelo kar zelo zbijati.
Lunika: Ja?
Mami: No... začeli bomo te dni pakirati, ker se bomo čez 1 teden preselili.
Ta trenutek se je svet obrnil na glavo.
Lunika: Saj ne mislita resno kajne?
Oči: Resno misliva.
Hopi: Ne za božič se pa res ne moremo!!!
Lunika: Pač zakaj lih na božič?? Povejta nama razlog!
Mami: To je najina stvar in tega ne moreva povedati. Oprosti.
Začela sem jokati. Pospravila sem krožnik in letela v sobo. Grozno je bilo.
Lunika: Oj...
Hopi: Saj ne morem verjeti! Kako sta si dovolila da se selimo!
Lunika: Ne bova videli ne Pikice ne Pegasusa ne ostalih prijaznih in ničesar!!
Hopi: In to za božič!!!
Lunika: Js bi vse naredila samo da bi bili tukaj!
V sobo pride najina mami. Zelo žalostno se vsede na mojo posteljo.
Mami: Ni v tem da se selimo...ampak...
Lunika: Kaj??
Mami: Ena od vaju se bo...
Hopi: Čak kaj???
Mami: Narazen bosta šle...
Hopi: Ne ne more biti res!!! Zakaj????
Mami: Ni razlog v tem da vaju ne marava samo midva se....ločujeva.
Zdaj je konec z mano. To je najgrša novica ever!!!
Lunika: Ampak...zakaj? Mi smo najlepša družina!
Mami: Smo bili. Iskreno nama je žal ker to vama počneva a enkrat bosta mogli razumeti.
Lunika: Mami ne! Jaz in Hopi in cela naša družina ne smemo iti narazen!!!
Mami: Srčici enkrat vama bom povedala. Oprosti ker se za božič selimo.
Mami je šla. Lunika je začela jokati ko nora in se vlegla zraven mene.
Lunika: Hopi...moja zlata sestra...js nemorem brez tebe.
Hopi: Glej da mi vsak dan pišeš! Čisto vsak!! In nekaj spominov bova potrebovali.

-------------------------------------------------------
Se nadaljuje jutri....