Odkar smo se preselili nisem dobila niti enega prijatelja. Vedno sem po hodnikih tavala sama in vsem je bilo vseeno. Kot da sem ujeta v mehurčku, ki ga ne morem predreti. Vsak dan ista zgodba: držina me zignorira, v šoli sem nevidna, po poku pa se zaklenem v sobo in pišem glasbo. Ko sem še živela v Piranu so mi vsi razen moje najboljše prijateljice govorili, da imam lep glas. Čez čas sem se navadila, da sem tiho. Nikoli nisem bila ravno popularna. v prostem času sem večinoma rolkala in igrala košarko s svojim klubom. Ko pa nas je mama zvlekla v Maribor mi ni bilo preveč težko. Nič kar bi res pogrešala ni ostalo za mano. Zato sem sehitro navadila na nov kraj, kjer me lahko ignorirajo, in ne bom lagala: všeč mi je biti nevidna.
8.18 zjutraj
"šiiiiit, zamudila bom v šolo!" sem paničarila. Moja starejša sestra Kaja je zavila z očmi."koga briga,Merri, saj bo vsem vseeno"
Sem edina v družini, ki ima angleško ime. ko sem se rodila, se je staršem zdelo zabavno, če mi dajo ime Meredith. Vsi me kličejo Merri. No, vsa družina. Razen učiteljev se ne spomnim, da bi me kdo kdaj ogovoril. Med rolkanjem v šolo so mi misli divjale sto na uro. Kako pozna bom? Kaj sploh je prvo uro? V avli sem pustila čevlje in upala, da jih informator ne najde. Nekje sem zgubila ključe od omarice. Šprintala sem, kolikor hitro sem lahko. Še dva hodnika...še en hodnik...TRESK! Med divjanjem sploh nisem opazila fanta, ki je očitno tudi zamujal. "hej, si ok?" je vprašal. "Meredith, kajne?" Njegov naglas je bil grozen, zato sem se zasmejala."Ne smej se, slišali naju bodo!" Takoj sem utihnila. Pomagal mi je pobrati stvari in tiho sva skupaj odšla v razred.
8.18 zjutraj
"šiiiiit, zamudila bom v šolo!" sem paničarila. Moja starejša sestra Kaja je zavila z očmi."koga briga,Merri, saj bo vsem vseeno"
Sem edina v družini, ki ima angleško ime. ko sem se rodila, se je staršem zdelo zabavno, če mi dajo ime Meredith. Vsi me kličejo Merri. No, vsa družina. Razen učiteljev se ne spomnim, da bi me kdo kdaj ogovoril. Med rolkanjem v šolo so mi misli divjale sto na uro. Kako pozna bom? Kaj sploh je prvo uro? V avli sem pustila čevlje in upala, da jih informator ne najde. Nekje sem zgubila ključe od omarice. Šprintala sem, kolikor hitro sem lahko. Še dva hodnika...še en hodnik...TRESK! Med divjanjem sploh nisem opazila fanta, ki je očitno tudi zamujal. "hej, si ok?" je vprašal. "Meredith, kajne?" Njegov naglas je bil grozen, zato sem se zasmejala."Ne smej se, slišali naju bodo!" Takoj sem utihnila. Pomagal mi je pobrati stvari in tiho sva skupaj odšla v razred.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To bom z veseljam brala
0
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Superca! Jaz živim 3 min. stran od Pirana
0
Struna
Moj odgovor:
PikiPiki
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
A zna kdo pomagat
A je normalno da sem zalostna ker mi je en fant tkaj vsec in luskan. Pac eno leto je mlajs in me tud gleda na hodnikih ampak je fora da pomoje misle da nima sans kr sm eno leto staris in me lahko zarad tega ne doda na snapu. Pa tud jst sm bolj sramezljiva ozr nisem navajena delat ocesnega stika in ga zato ignoriram. In potm sm prou zalostna ker nikol ne bova skupaj. Tud on mislim da je bolj sramezljiv. In zdej sploh nevem ki nardit. In tud cudno se mi zdi ker sem zacela o njem kar naenkrat pred priblizno dvema tednama razmisljat tud ce prej nisem, pac kot da bi me zmanifestiral.






Pisalnica