Mijav

Bil je pozen večer. Zunaj je bila že dolgo tema. Odpravljal sem se kopat. Sila počasi in nejevoljno. V tem športu žal prav nič ne uživam. Saj v kakem bazenu poleti je že fajn. A takole v bani, ko je edini namen tega podviga delanje čistega telesa, pa sploh ne. Še lase sem si moral umiti, kar tudi ni moj najljubši šport.

Muca pa je prav tedaj hotela ven, na balkon, da se malo prezrači. Šla je k vratom, me gledala in mijavkala. A jaz ji nisem mogel odpreti. Moral sem se vendar iti kopat, potem pa me je čakalo še sušenje las. Kdo ve kako dolgo bo to trajalo. Tako dolgo ne smem pustiti muce na balkonu na mrazu. Nisem vedel, kako ji naj razložim, pa sem kratkomalo rekel „mijav” s silno otožnim glasom. Še dvkrat sem rekel tale otožni „mijav” in muca je razumela. Nahala je siliti ven. Napotila se je v sobo na posteljo počivat.