Hejjj sončki!
Zdaj sem pa že bolj vestna ane? Tu je že 4. del. Upam da boste uživali ob branju :). Vesela bi bila kakšnega komentarja <3
___
Naslednji večer se potuhnem v grmovje v neposredni bližini štaba in čakam da bo dovolj pozno da lahko vstopim. V svojem levem žepu nosim nož, ki ga tako močno stiskam za ročaj, da so moji členki pobelili. Ni me strah. Strah naj bo tistih, ki se postavljajo na mojo pot. Ali ki opazujejo. Nekatere napake so odločilne, saj se zavedate tega kajne? Ko ura odbije 11 se splazim iz skrivališča, ter se odpravim do vhodnih vrat, ki so zaklenjena z veliko ključavnico. Večinoma se vrat niti ne trudim odklepati in se samo splazim skozi okno, a ta dan je bil izjema. Dan ko se moj plan premakne naprej. Ko sem notri se splazim do sobe ki se nahaja na drugi strani hiše in prižgem luč. Vsedem se na sprano zofo in čakam, da bo ura na steni odbila polnoč. Zmeraj pridem prej. Navajena sem, da se prepričam, da nam noben ni uničil načrta, da ni nobene nevarnosti. Ni me strah biti sama. Navajena sem, da noben ne brani mojega hrbta.
V roke vzamem prstan, ki leži poleg mene in ga začnem vrteti med prsti. Zdolgočasena sem. Pred nekaj meseci, sem vedela kako naprej. Kakšen je naslednji korak. Odkar sem prišla v to veselo mesto, sem zmedena. Postala sem šibka. Tudi zdaj, ko sedim tu in čakam na Masona pojma nimam kaj bova storila. V glavi imam praznino, načrta, ki ga tako vestno zagovarjam sploh ni. Zdaj je res potrebno, da je sreča na moji strani.
Valerie danes ne pride. Preveč je zaposlena z ostalimi člani in njihovimi nalogami kot, da bi vedno pazila name in Masona. Vsi vemo, da jaz ne potrebujem varuške. Večino niti držim v rokah jaz. In kmalu bom vse. In ko bo prišel ta čas…Vseh vas davno ne bo več. Za vami bo ostal samo grenek spomin, ki bo izginil takoj, ko bo izginilo mesto.
Ura odbije polnoč. Rezilo, ki počiva v moji roki še močneje stisnem in se pripravim na odhod. Skoz vrata vstopi Mason. Oblečen je v črne ohlapne sprane kavbojke in rjavo usnjeno jakno. Pod njo ima oblečeno belo majico skozi katero se vidijo izrazite prsne mišice. Na glavi nosi črno kapo, ki pokriva majhen del njegovih temno rjavih gostih kodrov, ki mu padajo na oči. Prisilti se moram, da se ga ne dokatnem in mu pramen las odmaknem iz oči. Nenavadna sila me vleče, da bi ga objela, poljubila. Privlačen je. Bolj kot sem si mislila. Mason me pogleda in se mi nasmehne. V licih se mu pojavijo jamice, ki jih obsije luna.
»Kako dolgo pa že čakaš name, princeska?« me vpraša in stisne v nepričakovan objem. »Ugotovil sem, da mogoče midva nisva samo krinka…« mi zašepeta in stisne še močneje k sebi. V glavi se mi zvrti in že čutim ščemenje, ki gre kot val čez vso telo.
»Mogoče, se je igra sprevrgla v resničnost.« mu odgovorim in nož, ki sem ga držala v roki spustim na zofo. Za to bo še čas. Saj svet ne bo kar izginil. Mason me pogleda z njegovimi kot gozd, zelenimi očmi in njegove polne ustnice prisloni ob moje. Čutim, kako zgubljam svojo zavest in mu vračam poljub, kot da je to edini vir energije, ki ga imam. Mason nadaljuje, zdaj že bolj pogumno, z toliko emocijami, kot jih premore človeška ljubezen. Lase mi odmakne iz obraza in se z konico jezika dotakne mojega. Noge se mi zatresejo, naslonim se nanj in prevzamem pobudo. »Kje je spalnica?« zašepeta Mason in me dvigne v svoje naročje. »Po hodniku, zadnja vrata na levi.« zasoplo odvrnem in ga objamem okoli vratu. Mason me odnese v sobo, položi na posteljo ter se nagne nadme in me zasuje z poljubi. »Nemorem se več zadrževati Alice, nor sem na tebe. Želim si te.« reče in vrže na tla rjavo jakno, ki mu tako pristaja. »Enako.« zašepetam in se nasmehnem v mesečini. Čutim njegovo toploto in njegov dotik povsod na svojem telesu. »Ti je vse to okej?« me vpraša in poboža po laseh. »Vse je super.« odgovorim in si slečem jakno.
Kmalu oba ostaneva le v spodnjem perilu, pod odejo in v tesnem objemu. Premikava se kot eno, sliši se le najino dihanje in pihanje vetra, ki je danes še posebej močen. Ne vem koliko je ura. Pojma nimam koliko časa sva že skupaj, kje sva in kaj bi morala pravzaprav početi. Mason me še tesneje objame in čutim kako se potreba, da ga imam še bližje, stopnjuje.
Ko se zbudim, zunaj že vzahja sonce. Obsije celoten zaraščen vrt pred hišo, poln raznih žuželk in drugih bitij, ki živijo v okoli štaba. Pomanem si oči in se ozrem okoli sebe; poleg mene mirno leži Mason, enakomerno diha pod odejami. Zdi se, kot da še zmeraj spi. Kmalu se zavem kaj sem storila, kaj se je zgodilo. Spomini, na preteklo noč se mi po koščkih vračajo in kmalu pred očmi vidim celotno sliko. Nič nisva naredila za najino zmago. Bog ve, kaj so v tem času storili Modreci, koliko prednosti so dobili z najino neumnostjo. Moje dihanje se pospeši in v glavi že slišim pridigajoč glas Valerie, ki mi govori kako močno sem zajebala. V strahu pred njo in vsemi drugimi zbudim Masona. Ne zbudim ga z mehkimi poljubi in dotiki, kot si mogoče zasluži. Kot si želim tudi sama. Prisilm se, da se ne dokanem njegovih rok, vratu in ustnic. Iz tal poberem moje kratko modro krilo in pas, ki leži na drugem koncu sobe. Živčno iščem kratek črn top, ki ga na koncu najdem pod Masonovimi hlačami. »Fakk, Valerie me bo ubila.« pomislim, in vse obleke hitro navlečem nase.
»Si uživala tako kot jaz, lepotica?« zaslišim glas za sabo in začutim roke, ki me objemajo okoli pasu. »Zakaj si se že oblekla? Niti osem še ni.« mi zašepeta in potegne nazaj na posteljo, v kateri bi z veseljem preživela naslednjih nekaj let.
»Imela sva nalogo Mason, vse skupaj sva res zajebala.« histerično rečem in iz tal poberem tudi njegove hlače, ki sem jih prejšno noč z užitkom odpenjala. »Oba veva da sva močenjša od njih Alice. Za vse to, bo še dovolj časa.« mi odgovori ter me obrne, da se gledava v oči. »Valerie me bo ubila. Nevem kako ji bom razložila, da sem namesto, da bi preživela noč na terenu raje bila s tabo med rjuhami.« mu odgovorim, ter se z očmi sprehodim po sobi, kot da bi jo prvič videla.
»Tega ji ne bova povedala. Preprosto bova rekla, da sva izpopolnjevala plan, ki ga bova izvedla ko bo prišel čas za to.« reče in me potegne v objem.
Vi, dragi bralci, pa si ne drznite misliti, da ste zaradi te izgubljene noči kaj bolj varni. Vas bom uničila na koncu. Najprej morate videti kaj se vam bo zgodilo, šele potem boste lahko občutili.
___
upam da je bilo vredno branja <3. 5. del pride enkrat v tem tednu, če bo vse šlo vse po sreči haha.
lp,
vaša d7stqny