Ko sem prišla iz vode sem v roko vzela brisačo. Posušila sem si lase in se preoblekla. Nato sem počakala še ostale. Vodja tabora nam je rekel, da naj stvari pustimo tam kjer so, saj se bomo sprehodili cel krog okoli jezera. Vodja tabora nas je spet razdelil po pare. Jaz in Martin, Nina in Žan in Ana in nejc. Nevem kaj ima vodja tabora s tem da nas da po parih fant, punca . Saj me Martin ne moti, in vem da je ostale tudi razporedil tako, a jaz se danes sploh še nisem družila z Nino in Ano. Saj bi vodji tabora to rekla, a se nočem kregati z njim.


Začeli smo hoditi, vodja tabora nam je nekaj razlagal a ga ni sem hotela poslušati, saj sem bila malo jezna nanj. Martinu se tudi ni dalo poslušati njegovo blebetanje. V prašala sem ga za kaj je prišel na tabor. Ne zdi se mi nekam družaben, a to sem zadržala zase. Povedal mi je da ga starši sillji da hodi na take traparije. Ko mi je to razlagal je postal malo jezen. Sicer se ni sem strinjala z njim da je to traparija. Nasmehnila sem se in potiho rekla, da me ne bi kdo slišal, ja res je traparija. A v tem trenutku mu nu šlo na smeh.


Na sprehodu je bilo zelo lepo, in skoraj vez čas smo hodili po senci. Ko smo priŠšli do naših stvari sem vedela, da smo obhodili cel krog okrog jezera. Mislila sem da bomo hodili dlje, anismo. Med potjo smo tudi srečali zelo zanimi ve ljudi. Vodja tabora nam je dal navodila, ki smo jih mogli upoštevati. Brisače smo si zložili v nahrbtnike in pogledali če so kje kakšne smeti na tleh. Prišel je evtobus. V autobusu je bilo zelo vroče. Posedli smo se in se prešteli. Vavtobusu sem razmišljala da mogoče ni bilo prav da sem bila jezna na vodjo tabora. V tistem trenutku sem bila vesela da mu ni sem na sprehodu kaj rekla, saj bi najverjetneje obžalovala. Nekaj časa je bil mir v avtobusu nato pa se zasliši POK. Avtobus se je ustavil on nekaj je zelo smrdelo. Šofer avtobusa se je zadr, VSI VEN. Ko smo šli vsi ven je šel tudi on. Kar prijazno da nam je dal prednost. Nekaj časa smo bili vsi začudeni. Šofer je poklical ljudi usposo bljene za to delo, da bodo popravili avtobus. Zdelo se mi je da jih čakamo celo večnost. Ko so končno prišli so takoj začeli popravljat. rekli so da moramo na drug avtobus in da ta še dolgo ne bo popravljen.

Ker ni smo imeli več daleč do našega tabora smo šli kar peš. Ura je bila že skoraj zvečer za to nam je vodja tabora rekel da imamo pol ure prosto potem pa bo nas poklical na večerjo. Odločola sem se da grem počivat, ker pa moramo do stopnišča priti mimo kuhinje sem že od desetih metrov zavohala palačinke. Tako sem se veselila večerje da ko se prišla do sobe in na posteljo ni sem mogla več počivati. Odločila sem se da si razpakiram nahrbtnik. Ugotovila sem da polovico od vseh stvari ki sem si jih zložila v nahrbtnik sploh nisem potrebovala. Ulegla sem se na svojo posteljo in se probala malo umiri ti če že zaspati ne morem.