Pozdrav,
Še en del.
Ker vam je zgodba všeč.
Hehe. Posvečena mojim bralcem. (Flamingo - moja super duper dvojna profi najboljša eprijateljica, Night girl- zanimiv vzdevek in wonder woman - kul vzdevek)

Nekega dne sem šla z njima na polje in videla veličasten vulkan Vezuv. Ko sta starša delala, sem se izmuznila k vulkanu. Hodila sem, in hodila in slišala glas. Zelo nežen glas. Skrila sem se zadaj za drevo, in opazovala. Videla sem fanta in deklico na konjih. Kregala sta se, in eden od konjev, je začel divjati. Deklici je vrgel iz sedla, fantov, konj pa he divje stekel naprej. Panično sem stekla k deklici in ji pomagala. Udarila se je v kamen in iz glave ji je tekla kri. Moje majcene noge obute v vezene sandale so se tresle. Od svoje bele toge narejene iz dveh metrov blaga, sem strgala kos in ji obvila glavo. Deklico sem z težka vzdignila a nekako mi je vspelo. Nesla sem jo na konja. In sama tudi prvič zajahala. Konja sem nežno stisnila z nogami a se ni premaknil. Z obrazom sem se približala k njegovemu uhlju in rekla:"Hej, ti. Veš res bi me lahko peljal k polju, tvoja prijateljica se je poškodovala, prosim pomagaj."
Konj je mignil z ušesom. Čutila sem njegov strah zato, sem ga začela nežno božati. Začel, se je premikati. Vedno hitreje in hitreje. Prijela sem ga za njegovo nežno grivo in ga vsmerjala. Deklico sem pa močno držala in pritiskala na rano, da ne izkrvavi. Hitro, smo prišli do, polja in stekla sem po pomoč. Vsi delavci so stekli do našega zdravnika Cecilija. Bil je star, in slep a vsakega od nas je vspel pozdraviti. Cecilij jim je naročil, naj deklici rano umijejo in jo prinesejo k njemu. Delavci so prišli in deklico vzeli v naročje ter jo nesli k Ceciliju. Rano je potipal, in rekel :"Rana ni globoka, a kri je treba zaustaviti. Šel je k svoji omari in vzel tropotec in ga, položil na dekličino rano. In povil z gazami. Deklico so odnesli na bolniško posteljo in tam je spala.
Vsi, so odšli nazaj na polje. Jaz pa sem se vsedla nazaj na konja in odšla proti Vezuvu. Iskala sem fanta, ki je odjahal stran. Ko, sem prišla do gozda, sem ga zagledala ob skali. Sedel je in jokal. Počasi sem stopila dol z konja. In hodila proti njemu. Ni me opazil.
Se nadaljuje...

LP,
BEGO