To sem jaz, Luna. Popolna punca z čokoladnimi lasmi do ramen, stopnjevanimi bangsi in perfektno kožo. Imela sem vse, kar so si drugi vedno želeli. Bogato družino, čudovit izgled, odlične ocene, pogum, samozavest, ogromno stvari.
"Luna!" me je nekega dne pozdravila prijateljica Haley.
"Haley, hej," sem jo pozdravila tudi jaz. "Kako si? Si naredila nalogo za matematiko?"
"Ne. Ti? Hecam se, saj vem da si jo, vedno najdeš čas."
"Zakaj je nisi? To bo že tretjič v tem tednu, kaznovana boš," sem jo ostro pogledala.
"Ne bom, če bi boš TI dala za prepisat."
Haley mi je pomežiknila.
"Haley, kaj se dogaja? Dvojke, pozabljanje naloge - to ti ni podobno. Kaj je?"
A samo zasmejala se je in si vrgla torbo na rame.
"Po pouku ti bom pokazala."


"Vidiš, zdaj pa imaš. Učiteljica bo klicala tvoje starše!" sem ji očitajo če rekla.
"Mojih staršev ni doma, tako da..." se je zasmejala.
"No, pokaži mi zdaj."
Vodila me je do vogala in mi pomignila naj počakam. Slišala sem da je nekaj vzela iz torbe.
"Pridi," sem jo zaslišala. Hitro sem stopila in jo zagledala.
"Haley KAJ. .. -




Kako ste guys 🥰 a vam je vsec nova zgodbica? Žal mi je, ampak ni več mesečne