Pot do srca
15
POT DO SRCA
Prepotovali smo vsa mesta,
prepešačili že vse vasi,
za nami se vije vroča cesta,
zmanjkuje nam moči.
Zapeli sleherno smo pesem,
ne štejemo več preteklih dni,
za nami so puščeni kraji zli,
katerih spomine mukoma nesem
na ramenih kakor skale tri.
Preplavali smo globoke oceane,
veslali preko ducatih morjà,
nad nas navrgli so tovore razmetane,
le kdaj nam volja bo pošla?
Zarekli še zadnjo smo besedo,
zaprtih ust zazrimo se v gorjà,
ki polna žrtev so vsa,
jaz vodil bom svojo čredo,
v dežele, ki svobodne so od zla.
Preplezali smo strme skale,
stopili na najvišje vse vrhove,
pod nami so vse težave male,
pa spomin na oči njegove?
Izbrisali smo še zadnjo sled
na dogodivščine premnoge,
pustili tiste z iskrico svetlobe,
le-te bodo morda nekoč zgled,
morda portal v nove svetove.
Poslovili smo se od domačih,
pretočili za prijatelji solzà,
v nas so obrazi najbolj zlatih,
spustimo te spomine zdaj do dna.
Nasmehnili smo se usodi,
jo pustili in je šla
še zadnja misel o tem, kako je doma,
in kako odprti so nam bili prehodi,
odprla je bila pot do srca.
Prepotovali smo vsa mesta,
prepešačili že vse vasi,
za nami se vije vroča cesta,
zmanjkuje nam moči.
Zapeli sleherno smo pesem,
ne štejemo več preteklih dni,
za nami so puščeni kraji zli,
katerih spomine mukoma nesem
na ramenih kakor skale tri.
Preplavali smo globoke oceane,
veslali preko ducatih morjà,
nad nas navrgli so tovore razmetane,
le kdaj nam volja bo pošla?
Zarekli še zadnjo smo besedo,
zaprtih ust zazrimo se v gorjà,
ki polna žrtev so vsa,
jaz vodil bom svojo čredo,
v dežele, ki svobodne so od zla.
Preplezali smo strme skale,
stopili na najvišje vse vrhove,
pod nami so vse težave male,
pa spomin na oči njegove?
Izbrisali smo še zadnjo sled
na dogodivščine premnoge,
pustili tiste z iskrico svetlobe,
le-te bodo morda nekoč zgled,
morda portal v nove svetove.
Poslovili smo se od domačih,
pretočili za prijatelji solzà,
v nas so obrazi najbolj zlatih,
spustimo te spomine zdaj do dna.
Nasmehnili smo se usodi,
jo pustili in je šla
še zadnja misel o tem, kako je doma,
in kako odprti so nam bili prehodi,
odprla je bila pot do srca.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
WOOOW ful suprrr! Tut js rada pišem poezijoooo!
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OOOOO KU DOBRRRR :D drgac umes sm se spomlna na pesm astronomy: weve travelled the seas weve ridden the stars weve seen everything from saturn to mars as much as it seems like you own my heart its astronomy were two worlds apaaaaart:pensive:
pa ful dobre rime pac js ucasih pism kr zveni ok pa ni nujno da ma rime lol xD
uglaunem KRASNA pesm<333
pa ful dobre rime pac js ucasih pism kr zveni ok pa ni nujno da ma rime lol xD
uglaunem KRASNA pesm<333
3
EJ NE BOŠ UGANLA😂 idejo za to pesm sm dobla med poslušanjem astronomy 😂😂 dej no si me dobla haha
sam una pesm je res dobra
drgac pa hvalaaa <33
sam una pesm je res dobra
drgac pa hvalaaa <33
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Neverjetnoo <33
Tvoje pesmi oddajajo prav neko posebno energijo, ki povzroči, da se mi pesem zasidra v srce, hehe (in zgodba tudi, da ne bo pomote).
Uspelo ti je vplesti toliko krajev, glagolov in na sploh besed, da med branjem dobiš občutek, da ne bo nikoli konec te popolne poezije.
Zdaj... ne vem kako 'slovnična' je moja ideja, ampak v verzu 'veslali preko ducatih morjà,' bi se mby lepše slišalo, če bi napisala 'ducat' namesto 'ducatih. Lepše steče verz, če me razumeš. Sicer razumem point... najbrž si želela poudariti, da govoriš o več ducatih, kajne? Samo idejica, kakor želiš ;)
Zadnja kitica me je pa prav ganila. Kot, da bi na koncu ugotovili, da ne rabijo iskati poti do srca, saj je bilo slednje odprto že takrat, ko so bili doma <3
Joj, prav na jok mi gre ko razmišljam o tem...
Pesem je taka.. odrasla, modra, globoka in navdihujoča. Resnično ne vem, od kod dobivaš ideje. Ampak vem pa, da ti gre več, kot odlično ;)
Sophie Donna
Tvoje pesmi oddajajo prav neko posebno energijo, ki povzroči, da se mi pesem zasidra v srce, hehe (in zgodba tudi, da ne bo pomote).
Uspelo ti je vplesti toliko krajev, glagolov in na sploh besed, da med branjem dobiš občutek, da ne bo nikoli konec te popolne poezije.
Zdaj... ne vem kako 'slovnična' je moja ideja, ampak v verzu 'veslali preko ducatih morjà,' bi se mby lepše slišalo, če bi napisala 'ducat' namesto 'ducatih. Lepše steče verz, če me razumeš. Sicer razumem point... najbrž si želela poudariti, da govoriš o več ducatih, kajne? Samo idejica, kakor želiš ;)
Zadnja kitica me je pa prav ganila. Kot, da bi na koncu ugotovili, da ne rabijo iskati poti do srca, saj je bilo slednje odprto že takrat, ko so bili doma <3
Joj, prav na jok mi gre ko razmišljam o tem...
Pesem je taka.. odrasla, modra, globoka in navdihujoča. Resnično ne vem, od kod dobivaš ideje. Ampak vem pa, da ti gre več, kot odlično ;)
Sophie Donna
2
hjooo hvala ti sophie, ne veš kako me ganejo tvoji komentarji <333
vse si zlo lepo napisala, lyy
in tista ideja glede "ducatih" je ful dobra, hvala, sej se mi je med pisanjem zdelo mal hecno ampak nisem vedla, kako bi spremenila. :))
omg zadnjo kitico si opisala TOČNO tako kot sem si predstavljala :D
HVALA 💕
vse si zlo lepo napisala, lyy
in tista ideja glede "ducatih" je ful dobra, hvala, sej se mi je med pisanjem zdelo mal hecno ampak nisem vedla, kako bi spremenila. :))
omg zadnjo kitico si opisala TOČNO tako kot sem si predstavljala :D
HVALA 💕
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omg. resno. dany, ti si res tok nadarjena in za poezijo in za risanje in za pisanje in zihr še za velik stvarii... res. ful si dobra. občudujem vse, ki pišejo dobre pesmi, tale pa je sploh popolna. zlo lepo napisano, super rime in res lepo, globoko, zrelo napisano. men osebno gre precej bolš pisanje zgodb, sem poskušala s pesmimi, ampak ni šlo in ja, če moremo kdaj kako pesem v šoli napisat je grozno. hvala bogu da je blo to sam enkrat. brala sem že več tvojih pesmi in so ble use odlične <3 si človek z ogromnim potencialom in verjetno bodo tvoje knjige čez 10 let vnaprej razprodane v knjigarnah <333
〜lovebooks<3
〜lovebooks<3
0
Moj odgovor:
depresivnanapol
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
čisto sem obupana, preveč si jemljem stvari k sebi
Hej!
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
nemorm nc druzgq rec:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::tired_face::tired_face::tired