PisalnicaPRAVA JAZ 5.DEL
5
MoonGirl850
OMG guys jst ne morm vrjet da to zgodba še zmer pišm in da iz nje dobesedno neki nastaja :grinning::grinning::grinning::grinning::grinning::grinning:
Ok, k stvari. Tuki je nov del jst reeeeees upam da bo za kej
------------------------------------------
Gledam v Verennin zaripli obraz. Zadržuje se. Nagle jezeje, s tem ne bom imela težav. Za njenim hrbtom pajdašice zadržujejo dih. Očitno je, ko se razjezi nevzdržna. Pogledam jo v oči. So oranžno rjave, kakor njeni lasje. Iz njih šviga besno ogenj...
Odhrkne se in me zbudi iz oblaka misli, ki mi je padel v možgane.
"Gospodična," nazadnje reče.
Seveda je to mišljeno na mojo prejšnjo pripombo. No, zaenkrat dobro kroti svoj bes. Moram preveriti njen značaj...
Nedolžno se ozrem po ženskah, ki me obkrožajo. pogled se mi ustavi na Annie, ki me gleda, dokaj mirno, ampak iz oči ji vseeno letijo strele.
"Gospodična Gaurant Wallo, oprostite ker motim," ena od članic pred njo skorajda pade na kolena.
"Gaurannt Wallo," jo popravo Verenna in močno naglasi zadnji o.
Ponosna Francozinja.
"Bi začeli s prvo nalogo, " nadaljuje članica ter za trenutek utihne in me presunljivo pogleda in izdavi še: "Zanjo?".
Z glavo pomigne proti meni in na usta ji pade škodoželjni nasmeh.
Tako torej. Zanjo sem samo kup smeti.
"Seveda. Kar začni Lenna, da ne bo treba meni..." njen pogled ujame mojega, ko se pačim na žuljavem lesenem stolu.
"Je kaj narobe?" z krutim nasmehom na ustnicah vpraša, ko prestreže mojega. "Izgledaš mi malo... napeta" doda in mi nameni še en škodoželjni nasmeh.
To Verenno bom uničiha.
Neham se pačiti in moj obraz nemudoma postane miren in hladnokrven.
"Ne, nič ni Betka," prijazno rečem in se ji nasmehnem. "Samo ... tvoj obraz... je zelo..." iščem prave besede.
Vprašuoče me pogleda.
"Malo si prismuknjena, Betka to bo to" dahnem, zdaj sem jaz tista s škodoželjnim nasmehom.
"Me je že skrbelo, da ti je neudobno na stolu," nedolžno reče Verenna, ostale pa se zakrohotajo. "Glede na tvoj pogled..."
Oh te prifuknjene ženskice!
Poved bi skoraj zdrdrala Verenni v obraz, a se zadržim. Kako to da je vzdevek, ki sem ji ga nadela ne spravlja ob pamet?
Globoko zajamem sapo.
"No, torej deklina," Lenna začne za razlago, Verenna pa se zlekne v udobni fotelj. Privoščljivo se mi nasmehne in igra neverjetno udobnost v fotelju.
Kako praktično.
Preslišim Lennine besede o tatinskem morilskem združenju, ki gapredstavljajo in o moji vlogi v njem, ker me ne zanima. Spomnim se na sirotišnico. No, od predlani sem v dijaškem domu ampak vseeno me preplavijo spomini.
Prepustim se jim in se spomnim na moje prvotaborjenje z najboljšo prijateljico, ko sva na poti v gozd pomotoma ubili zaščitenega volka.
"Ah ta crkovina," zamrmram med Lennino predstavitvijo.
Lenna utihne. Ko se zavedam, kaj sem pravkar izustila, mi prvič postane rahlo nelagodno.
O ne. O ne ne ne ne ne!
Šele zdaj se zavedam, da je Lenna pravkar govorila o Verenninem preminulem očetu. Kako je končal svojo življensko pot.
Ujamem Verennin pogled. Ni besen kot ponavadi, ampak je žalosten. Skoraj bi priznala, da mi je žal.
Verenna zavzdihne. Pogleda v tla. Nehote bruhnem v glasen krohot. Zvijam se zvezana na stolu in se režim kot še nikoli.
Vrenna in ostale me gledajo. Verenna je besna. Vidim jo, kako iz žepa potegne ... zastane mi dih pištolo... in jo uperi vame. Gleda me s takšno silovitostjo, da se še bolj nasmejem. Zvrnem se s stolom vred in treščim na patketirana tla. Zvijam se od smeha.
Naenkrat me, hvala bogu, mine.
Verenna mi na vrat nastavi pištolo.
Zdaj sem pa v kaši. Spomnim se na skibidije, ki sem jih prejšnji teden gledala na svojem telefonu. Zakaj za vraga to sploh gledam?! Kakorkoli že, očitno, me bodo te straniščne školjke zdaj porinile v pozabo. Verenna, pa ima možnost, da potegne vodo...
"Ne premikaj se," sikne. Tako zlobne je še nisem videla. Pogoltnem slino. Prvič me zares postane strah.
--------------------------------
Tko, upam da vm je blo to ušeč, čeprov se men zdi ta del brezveze, mal neumn... :tired_face::tired_face::tired_face::tired_face::tired_face::tired_face:Kako se pa vm zdi?
Link za prejšnji del
https://pil.si/forumi/pisalnica/prava-jaz-4-del
Ok, uživite pa fajjjn se mejjte, pa ful bom happy vaših odgovorov in likov :)
Bye! :heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart:
Ok, k stvari. Tuki je nov del jst reeeeees upam da bo za kej
------------------------------------------
Gledam v Verennin zaripli obraz. Zadržuje se. Nagle jezeje, s tem ne bom imela težav. Za njenim hrbtom pajdašice zadržujejo dih. Očitno je, ko se razjezi nevzdržna. Pogledam jo v oči. So oranžno rjave, kakor njeni lasje. Iz njih šviga besno ogenj...
Odhrkne se in me zbudi iz oblaka misli, ki mi je padel v možgane.
"Gospodična," nazadnje reče.
Seveda je to mišljeno na mojo prejšnjo pripombo. No, zaenkrat dobro kroti svoj bes. Moram preveriti njen značaj...
Nedolžno se ozrem po ženskah, ki me obkrožajo. pogled se mi ustavi na Annie, ki me gleda, dokaj mirno, ampak iz oči ji vseeno letijo strele.
"Gospodična Gaurant Wallo, oprostite ker motim," ena od članic pred njo skorajda pade na kolena.
"Gaurannt Wallo," jo popravo Verenna in močno naglasi zadnji o.
Ponosna Francozinja.
"Bi začeli s prvo nalogo, " nadaljuje članica ter za trenutek utihne in me presunljivo pogleda in izdavi še: "Zanjo?".
Z glavo pomigne proti meni in na usta ji pade škodoželjni nasmeh.
Tako torej. Zanjo sem samo kup smeti.
"Seveda. Kar začni Lenna, da ne bo treba meni..." njen pogled ujame mojega, ko se pačim na žuljavem lesenem stolu.
"Je kaj narobe?" z krutim nasmehom na ustnicah vpraša, ko prestreže mojega. "Izgledaš mi malo... napeta" doda in mi nameni še en škodoželjni nasmeh.
To Verenno bom uničiha.
Neham se pačiti in moj obraz nemudoma postane miren in hladnokrven.
"Ne, nič ni Betka," prijazno rečem in se ji nasmehnem. "Samo ... tvoj obraz... je zelo..." iščem prave besede.
Vprašuoče me pogleda.
"Malo si prismuknjena, Betka to bo to" dahnem, zdaj sem jaz tista s škodoželjnim nasmehom.
"Me je že skrbelo, da ti je neudobno na stolu," nedolžno reče Verenna, ostale pa se zakrohotajo. "Glede na tvoj pogled..."
Oh te prifuknjene ženskice!
Poved bi skoraj zdrdrala Verenni v obraz, a se zadržim. Kako to da je vzdevek, ki sem ji ga nadela ne spravlja ob pamet?
Globoko zajamem sapo.
"No, torej deklina," Lenna začne za razlago, Verenna pa se zlekne v udobni fotelj. Privoščljivo se mi nasmehne in igra neverjetno udobnost v fotelju.
Kako praktično.
Preslišim Lennine besede o tatinskem morilskem združenju, ki gapredstavljajo in o moji vlogi v njem, ker me ne zanima. Spomnim se na sirotišnico. No, od predlani sem v dijaškem domu ampak vseeno me preplavijo spomini.
Prepustim se jim in se spomnim na moje prvotaborjenje z najboljšo prijateljico, ko sva na poti v gozd pomotoma ubili zaščitenega volka.
"Ah ta crkovina," zamrmram med Lennino predstavitvijo.
Lenna utihne. Ko se zavedam, kaj sem pravkar izustila, mi prvič postane rahlo nelagodno.
O ne. O ne ne ne ne ne!
Šele zdaj se zavedam, da je Lenna pravkar govorila o Verenninem preminulem očetu. Kako je končal svojo življensko pot.
Ujamem Verennin pogled. Ni besen kot ponavadi, ampak je žalosten. Skoraj bi priznala, da mi je žal.
Verenna zavzdihne. Pogleda v tla. Nehote bruhnem v glasen krohot. Zvijam se zvezana na stolu in se režim kot še nikoli.
Vrenna in ostale me gledajo. Verenna je besna. Vidim jo, kako iz žepa potegne ... zastane mi dih pištolo... in jo uperi vame. Gleda me s takšno silovitostjo, da se še bolj nasmejem. Zvrnem se s stolom vred in treščim na patketirana tla. Zvijam se od smeha.
Naenkrat me, hvala bogu, mine.
Verenna mi na vrat nastavi pištolo.
Zdaj sem pa v kaši. Spomnim se na skibidije, ki sem jih prejšnji teden gledala na svojem telefonu. Zakaj za vraga to sploh gledam?! Kakorkoli že, očitno, me bodo te straniščne školjke zdaj porinile v pozabo. Verenna, pa ima možnost, da potegne vodo...
"Ne premikaj se," sikne. Tako zlobne je še nisem videla. Pogoltnem slino. Prvič me zares postane strah.
--------------------------------
Tko, upam da vm je blo to ušeč, čeprov se men zdi ta del brezveze, mal neumn... :tired_face::tired_face::tired_face::tired_face::tired_face::tired_face:Kako se pa vm zdi?
Link za prejšnji del
https://pil.si/forumi/pisalnica/prava-jaz-4-del
Ok, uživite pa fajjjn se mejjte, pa ful bom happy vaših odgovorov in likov :)
Bye! :heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ta zgodba je najboljša evr lovam in čim prej napiši nov del :heart_eyes::slight_smile::smile::two_hearts:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Omg, to je tako dobro. Lovam do vesolja in še dlje. Če bi to brali vesoljci bi jim bilo všeč
1
Moj odgovor:
Anonimnica26
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Pobeg od doma
zadnje čase težko spim, se jokam in tudi vcasuh režem,ker ne vem kako nehat. doma nisem slišana razen ko sem jezna in takeat se še bolj derejo name in mi vzamejo stvari in dajo kazni. zelo sem utrujena cez dan,nimam energije kljun ADHD in obicajno sm bila bolj zgovorna zdaj pa niti pri tistih ob katerih sem sporscena nisem najbolje. veliko me zebe in doma imam veliko problemov potem pa še v šoli. res hočem pobegniti od doma a ne vem kam ali ima kdo idejo? stara sem 14. hvala za pomoč in ali kdo ve ce je to morda anxiety, depressen ali kaj drugega. svetovalna delavka nekaj ze ve in bff a ne vsega in niti ne znam opisati tega zato sploh ne govorim vec o tem. in vedno vec me boli trebuh sploh ne vem zakaj. in tudi nekak izgubljam svojo luč,, spet sem insecure o mojem telesu, pa nekak nism zadovoljna s sabo morm bit perfect...
Vprašanje
Kako bi ocenil/a letošnje teme za Ti&jaz?
So zelo zanimive in aktualne.
(103)
Nekatere so mi všeč, ne pa vse.
(124)
Ne preberem Ti&jaz.
(42)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Tole je veliko prekratko. Poskusi pisati ...
