#ljubezen #zaljubljenost

prepovedana ljubezen 4. del

Hojla! Spet nov del in upam ,da vam bo všeč!
OLLIVER
Ne morem. Ne morem. Pozabil sem, da sem se onesvestil tako kot ona. Ko je odšla na robu solz se nisem moral več zadržati. Nikakor. Po licu so mi spolzele solze. Ne morem je pustiti takšne. Ampak, če bova samo prijatelja potem spet ne bo v redu saj bova potem samo hotela spet v zvezo tega pa ne morem. Enostavno ne vem kaj naj naredim zdaj! Ljubim jo. Ampak problem je……, ker je ne smem. Moje življenje je zgrajeno na temeljih, ki govorijo, da ne smem biti zaljubljen v punco, ki jo ljubim za vse na svetu. To bom moral spremeniti. Ali spremeniti spor z družinama ali se jim postaviti po robu. Če sem takle šele po eni uri odkar sem jo zapustil potem takšen ne bom zdržal dolgo. Kako jo pogrešam. Žre me misel, da ne bo več nikoli pocukranih pogovorov z njo, sprehodov po parku, sobotnih piknikov in vsega kar sem počel z njo. Vanjo sem zaljubljen že od 7. razreda. In zdaj v devetem sem jo zapustil. Samo 3 leta? In kaj je prišlo vmes? Družinski spor. Tole bo treba rešiti. Ne morem ostati tak celo življenje. Joj kako jo pogrešam. Še nekaj solz se je prelilo iz mojih solznih kanalov in nikoli v življenju še nisem bil bolj nesrečen. Nikoli.
CHARLOTTE
Na hodniku sem se vsa v solzah odločila, da se odpravim domov. Komaj sem se spravila na noge potem pa odšla. Celo pot sem razmišljala samo o njem. O najbolj srečnih trenutkih, ki sem jih doživela z njim. Vsi poljubi v parku, vso držanje za roko, vsi najgloblji pogovori…Čisto vse. Spet sem dobila tisti občutek, da bom omedlela a sem se pravi trenutek naslonila na bližnje drevo ter trikrat globoko vdihnila. Spet sem se počutila kot, da se bom vsak hip razjokala.
Ko sem prišla domov me je tam čakala mama. Moja mama je bila prijazna in ljubeča ter odlična mama. Ni bila zatežena ali nadležna ali nesramna. Bila je mama kakršno si želiš. Takoj, ko sem odprla vrata me je prišla objet. Ko je ugotovila, da je z mano nekaj narobe me je hitro vprašala, če je vse v redu. Takrat nisem odgovorila ničesar. Videti je bila malce zaskrbljena. Še enkrat me je vprašala jaz pa nisem odgovorila ničesar. Preprosto nisem mogla govoriti o tem. Ker, če bi potem bi se spet onesvestila. Enostavno o njem ne morem spregovoriti z njo. Ne morem in tudi nočem. Hitro sem odšla v mojo sobo ter se ulegla na posteljo. Takoj so mi po licih spolzele prve solze, ki sem jih zadrževala že cel dan. Enostavno jih nisem morala več zadrževati v sebi. Morale so na plano, če ne bi se samo spremenile v večjo žalost in tesnobo. Spet sem začela razmišljati o njem. Najini trenutki v parku, na poti iz šole, v šoli… Enostavno je ampak hkrati tako težko. Zaljubljena sem v njega in on vame kako vse na svetu. Njegovi starši so vedeli, da se druži z mano moji so tudi nekaj začeli slutiti, daje nekaj med nama… In res je. Ljubezen je med nama. Potem pa, ko se sem zraven vpletejo starši se vse uniči. Potem se vse zakomplicira. Spor med najinima družinama se vplete v ljubezen in potem se tista prava ljubezen spremeni v prepovedano. Enostavno je ampak hkrati težko. Ljubezen je enostavna stvar dokler se med njo ne zaplete še kaj. To filozofija mi gre vedno bolj na živce. Zakaj ljubezen ne more biti bolj enostavna. Zakaj moramo zaradi nje trpeti. Tako kot zdaj jaz. In spet se mi je čez misli spustil Olliver. In takrat so se še zadnje solze počasi spustile po mojih licih. Takrat sem zaprla oči ter zaspala…
Upam,d avam je bilo všeč! Ne pozabite lajkati in komentirati. Bi lahko dosegli več kot 15 lajkov? Res vam hvala, da ste prebrali in si vzeli čas!
Lepo bodite! LYSM
pilovka99:stuck_out_tongue_winking_eye::wink::grin::heart_eyes::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:

Odgovori:

Zabaven odgovor

Najboljši odgovor

Super odgovor

Dober odgovor

Odgovor

Neprimeren odgovor

Nerazumljiv odgovor

SUPER ZGODBA! HITRO NOV DEL! :heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:

I love dance:)

pilovka99

Hvala! LYSM!!!! ❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤😁😊

Zabaven odgovor

Najboljši odgovor

Super odgovor

Dober odgovor

Odgovor

Neprimeren odgovor

Nerazumljiv odgovor

NAJJS:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:

Golmanka

pilovka99

Hvala ti!

Zabaven odgovor

Najboljši odgovor

Super odgovor

Dober odgovor

Odgovor

Neprimeren odgovor

Nerazumljiv odgovor

Odlična zgodba! Definutivno spremljam!:heart::heart:

Tačka

pilovka99

Hvala!

Zabaven odgovor

Najboljši odgovor

Super odgovor

Dober odgovor

Odgovor

Neprimeren odgovor

Nerazumljiv odgovor

Nice! Zelo mi je všeč tvoja zgodba!!!!!

Leteči delfin

pilovka99

Hvala!

Moj odgovor:

Pisalnica

Snoopy Doopy

Objava:

Titanic 4. del

Ogledov: 21 Odgovorov: 1

Booklover2714242625

Objava:

Nikoli si nisem predstavljala

Ogledov: 29 Odgovorov: 1

KOKICA

Objava:

~dragon love~ 16. del

Ogledov: 20 Odgovorov: 1

KOKICA

Objava:

~dragon love~ 15. del

Ogledov: 19 Odgovorov: 1

kakapetovapcic

Objava:

predkaka 3

Ogledov: 24 Odgovorov: 1

#sedmošolka

Objava:

Tudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 3. epizoda, 33. del

Ogledov: 30 Odgovorov: 2

Snoopy Doopy

Objava:

Titanic 3. del

Ogledov: 32 Odgovorov: 3

lolygirl

Objava:

Noč rdeče lune 1. del

Ogledov: 34 Odgovorov: 3

Sofii potrebuje pomoč ali nasvet v

Svetovalnica

Depresija?

Zdravo... sm dekle stara 13-14let.. ze kar neki casa se pocutm mal depresivno. Ne vedno in vsak dan amoak skoraj vsak dan. Velikokrat sem narobu joka, če mi starši kej rečejo sm takoj občutljiva ipd... Počutm se "prazno" in kot da nikoli ne bom mela nevem... prjatlc k so res tko "best" al oa fanta al pa kej...Pa tko vedno če se kdo neoočut ok se pogovarjam z njimi in jih poslušam in vsem pomagam ampak vedno ostale postavm pred sebe. In pol če komu povem svoje tezave vsaj mal prb,izn recejo ja sej men se tud to dogaja al pa jim vseeno.. Kar se tud dogaja je da razmišljam o tem kako bi bla vitkejsa! naj se izbruham da izgubim hrano itd... 2 ali 3 sem pomislila o self harmingu.... Kaj naj naredim? Nimam obcutka kako resno je ker vem da obstajajo ljudje z hujšimi težavami in resnimi oblikami takih bolezni? amapak kaj naj naredim?

Pisalnica - Navodila

*roza*Pisalnica je namenjena branju, ustvarjanju in komentiranju izmišljenih zgodb ali pesmi. Izid zgodbe lahko napoveš in s tem povečaš napetost in pričakovanje bralcev. Odločiš se lahko tudi, da nadaljevanja tvoje zgodbe izhajajo ob istih terminih, da bodo oboževalci tvojih zgodb vedno vedeli, kdaj lahko pridejo po nove bralne zalogaje. Če nisi za marketinške trike, pa lahko zgodbo objaviš tudi takoj. *roza*
*zelena*PRAVILA:*zelena*
Mlade pisatelje in komentatorje zgodb pozivamo, da so vljudni in spoštljivi. Prepovedano je žaljenje in pozivanje k razkritju identitete.
*roza*POMEMBNO: *roza**modra*Če naletite na kakršnokoli neprimerno objavo, kliknite na kolešček v spodnjem desnem kotu objave in izberite možnost "Prijavi". Tako nam pomagate našo stran ohranjati prijetno in varno!*modra*

Vprašanje

Kako vam je všeč zgodba v Pilu?

Zelo mi je všeč.

(215)

Srednje.

(148)

Ni mi všeč.

(40)

POIŠČI PILOVCA/KO

Pogosta vprašanja

Iščeš odgovore na vprašanja, kot so "Kako se naročim na revijo Pil?", "Kako se registrirati?", Kakšna so pravila obnašanja na Pilovi spletni strani?" in "Kam vnesem naročniško številko?" Klikni na spodnji gumb in najdi odgovore!