"To je neverjetno, Feliks!" je vzkliknila Doris. "V štiriindvajsetih urah sem dobila toliko prispevkov, kot sem jih dobila cel prejšnji teden! Ni to čudovito?"
"Da, seveda, to je naravnost fantastično," je bil prav tako navdušen Feliks, ko je nenadoma opazil dve dekleti s kornetoma, ki sta prihajali iz majhne stojnice s sladoledom pred slaščicarno. "Kaj meniš, da to proslaviva s sladoledem? Jaz plačam."
"Zveni dobro!"
*
"Feliks," je začela pogovor rdečelaska in še prej okusila njen piškotek, "sedaj sem brez dileme prepričana, da bo Glawir videl, kako dobri smo ljudje v resnici."
"Strinjam se," je s polnimi usti sladoleda odvrnil Feliks. "Še posebej zato, ker mi je Dwenir povedal, da večinoma opazuje prav mene."
Dorisin obraz je v istem trenutku postal bled, njene zenice pa so se popolnoma razširile od strahu. "Torej naju sliši, kako se pogovarjava o njem?!"
"Brez skrbi," jo je pomiril rjavolasec. "Dwenir mi je tudi povedal, da Glawir ne more slišati ljudi, le opazuje jih lahko."
"Glawir?" ga je nenadoma prekinil fantovski glas. Oba gimnazijca sta se nenadoma obrnila in zagledala Sašo, ki ju je s svojimi temnimi očmi vzvišeno gledal. "Čudno ime ima tale Glawir, ne? Kdo sploh je?"
Feliksa in Doris je v trenutku zmrazilo. Na hitro sta se spogledala, ko je rjavolasec odgovoril: "Glawir je nek domačin iz Bohinja, kamor je naš razred na ekskurzijo. Živi visoko gor, nekje nad Bohinjsko Bistrico, kjer nam je govoril o Bohinju in o svoji kmetiji. Profesorica pravi, da je diplomirani zgodovinar, ampak jaz dvomim o tem, saj je bil res pravi kmet, zato torej tako ime verjetno."
Ko je končal svojo izmišljeno pripoved, ga je Doris ozrla z občudujočim pogledom. Bila je naravnost navdušena nad Feliksovo domišljijo, hkrati pa se je počutila tudi popolnoma neuporabno. Ravno zato je dodala: "Da, res je bil kmet kmetov."
"Zanimivo," je lenobno odvrnil Saša in odšel v svojo smer.
"Hvala Bogu je odšel," si je oddahnil Feliks in si obrisal svoja zarošena očala v srajco.
"Da. Kakorkoli že, preden je prišel, sem te želela vprašati nekaj."
"Mhm?"
Doris je zavzdihnila in vprašala: "Zakaj za vraga bi ravno ti predstavljal Glawirju tako nevarnost?"
"No, najprej moraš vedeti, Doris, da je Glawir hitre jeze in preveč živčen, vsaj po Dwenirjevih besedah. Dwenir pa tudi pravi, da močno močno dvomi, da sem nevaren."
"Vem, Feliks, ampak kaj je tisti pravi razlog?"
"Nimam ideje," je bil jedrnat Feliks. "Naj malo spremenim temo," je nadaljeval. "Slišal sem, da ste včeraj popravljali matematiko, ne?" Doris je pritrdilno prikimala. "In? Kako je šlo?"
"Super mi je šlo!" je navdušeno vzkliknila rdečelaska in njene žadaste zenice so se razširile. "Mislim, da sem celo več kot le pozitivna."
"Dobro," je skromno odvrnil Feliks.
"Hvala, zdaj pa moram iti, ker imam kmalu trening. Se vidiva!"
"Se vidiva."
In ko je Doris že odšla svojo pot, je Feliksa za kratek hip pomislil, da mu je to dekle kljub svoji teoriji o ravni Zemlji dokaj všeč ... A le za kratek hip ....