Ne morem verjeti, da je Tinkara to rekla. Če pa... Iza je njena najboljša prijateljica. BFF. Vedno ji je stala ob strani.
Osuplo strmim vanjo.
"Urša," me pokliče Decimalka, " pridi, očitno bi rada rešila nekaj računov. Tinkara, ti pa pridi po pouku k meni. "
O tej snovi ne znam nič. Ampak obenem nisem vedela, da ima Decimalka tako dobra ušesa.
Po hitrem postopku rešim nekaj računov in dobim dobro trojko, kar je super. Navadno se izmažem s slabo dvojko.
Kaj, koreni pač niso zame.

Po dveh zelo mučnih urah matematike takoj stopim k Izi. Pomignem ji, naj pride k meni, in ji povem:
"Iza, Tinkara ni iskrena. Prosim, moraš mi verjeti. Pod nož bi morala."
Iza se ob tako močnih besedah zdrzne, vendar ne reče ničesar. Pusti mi, da jo zvlečem do učiteljice, in mlahavo obsedi na stolu. Zraven nje sedi Tinkara, ne, preimenovala jo bom v GP. Grozno punco.
"Tinkara, upam, da se zavedaš, kakšen pomen so imele tvoje besede," začne učiteljica. "Prizadela si svojo najboljšo prijateljico in prosim, da se ji opravičiš."
Oprosti ni dovolj, pomislim, za takšne besede moraš pod giljotino. Okej, dovolj. Krvava postajam.
"Za svoje besede nimam opravičila," tiho reče GP. "Iza, dobro veš, kakšno dramo imamo doma, in upam, da razumeš. Ne moreva već biti prijateljici."
Aha, s svojimi petdesetimi drugimi BFF je pa lahko prijateljica?
Iza pokima.
"Sicer sva bili zmeraj prijateljici," nadaljuje GP, "ampak zares rada te pa nisem imela nikoli."
Iza steče iz razreda.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ize še nikoli nisem videla jokati. In upam, da je tudi nikoli več ne bom. Sediva na veceju, trudim se jo tolažiti.
"Jaz sem te imela vedno rada," ji pravim.
Kaj, zaboga, naj naredim??????



Hej, upam, da vam je bilo všeč... Se opravičujem za malo krajši del!
lp musicgirl