To je v bistvu nekako nadaljevanje Templjarskega nakita, pa je pod drugim naslovom. Torej če ste si prebrali tisto super, če pa ne bi blo pa mogoč dobr da bote vedli za kaj se gre. No lahko tudi ne se skoraj nič ne navezuje. Omg kir nagovor bom raj kr začela. A ja pa še to: če ste občutljivj na kri, trupla itd. rajš ne berite kr bo omemba ki ji bo verjetno sledil opis. Vas bom sproti opozarjala. No zej pa res...

Zdaj sem na letalu. Brat si je moral sam kupiti karto, zato ne sediva skupaj. Jaz sem jo dobila. O glej ravnokar smo pristali. Iz zvočnika se zasliši stevardesin glas. Prosi nas naj se počasi izkrcamo. Pa sem tu! V Londonu! Ne morem skriti navdušenja...
Kar opazi tudi Blaž.
"Ej Bronja, a ni zakon?" mi reče.
"Ja, obožujem to mesto!" povem navdušeno.
Odpraviva se na železniško postajo. Ta naju odpelje na rob Londona. No, postaja pa je še daleč...
Več ur hoje! Nenadoma pa zaslišim drobljo.
"Mrs. Rose, tu sem!"
A to meni govori. Očitno mi prebere misli in reče:
"Ja vi, prav vi. Tudi vaš spremljevalec." mi pove.
"V bistvu je moj brat," odvrnem.
"In jaz nisem Rose," dodam.
Nato naju prepriča in vstopiva v avto. No pa saj je policijski. Ampak...
Jaz še nimam izpita!!!
No najbrž ga nima še kdo drug, si mislim.
Medtem ko se tako zavzeto prerekam sama s sabo, ravno pridemo do policijske postaje.
"Mrs. Rose, za mano. Vi gospod pa boste morali počakati tu. Ali pa oditi v stanovanje. To se zna zavleči."
Zavleči! Zakaj?
Gospod očitno vidi moj obraz in me pomiri:
"Ne skbite, samo kup papirjev je. Vi ste že sprejeti k nam.

Se nadaljuje...

Vem da je malo krajše ampak je bolj napovedni zato pa ja...
Bye guys