Pisalnica
>>Za začetek: smo z druge galaksije, natančneje, prihajamo iz planeta Exadorn. Na Zemljo smo prišli zaradi pomembne misije, ki jo moramo dokončati do konca tega meseca. Mi, Exadornovci, izgledamo kot čisto navadni ljudje, ko pa dopolnimo petdeset let, se spremenimo... v tole, no,<< je pokazal na čudno bledo bitje. >>Saj res, nismo se še predstavili. Jaz sem Kaleb, to je Jesse,<< je pokazal na drugega fanta z blond lasmi. >>To pa sta Mery in pa Leyla.<<
Najprej je pokazal na punco s dolgimi kodrastimi, plavimi lasmi, nato pa še na drugo, dekle z rahlo rozastimi, kodrastimi lasi, ki so ji segali do ramen.
>>Aha...<< sem rekla. >>In kakšna je ta misija, če smem vprašati?<<
Zdelo se mi je narobe, da jih ne bi malo zasliševala. Konec koncev je tole res nenavadna zgodba. Kaleb, Jesse, Mery in Leyla so si nekaj zašepetali. Uspela sem ujeti:
>>Samo njej lahko zaupamo. To je v primeru z drugimi stvarmi najbolj varno.<<
>>Prav, ampak saj se zavedaš kakšne težave si bomo nakopali? Če nas kdo zaloti, boš *i* ti *i* kriv.<<
Nato so končno končali. >>Zorin - naš župan - nam je rekel, da moramo zbirati informacije o Zemlji. Poleg tega moramo hoditi v šolo. *i* Vašo *i* šolo. Rekel je, da bomo le tako dobili dobre podatke. O... in poleg tega... nekoga moramo s sabo odpeljati na naš planet. Človeka. Zorin pravi, da kot dokaz, da *i* vi *i* resnično obstajate in da ne naklepate kaj zlobnega.<< Mi je povedal Kaleb. >>Haha! Ob tej naši tehnologiji? Da bi prišli v drugo galaksijo? To je za nas nemogoče! Največji dosežek je bil, da smo obiskali Luno. Ampak ne jaz. Tisti, ki so šli, so že davnooo mrtvi.<< Sem jim razložila. >>Poleg tega pa - še vedno ne razumem! Zakaj ravno Zemlja? Vesolje je ogromno. Gotovo je na milijone drugih planetov, na katerih je življenje.<<
>>Ravno to je tisto - ni jih. Ko smo nekaj časa nazaj opazovali zvezdno nebo, smo opazili veliko čudnih reči. Vaš planet. Satelite, vesoljske ladje in rakete. Pa čudne svetlobne žarke, ki so izgledali kot nekakšna... hmm... svetla cev, ki se je dvigala, tja gor, gor, v nebo in vesolje...<< se je vmešala Leyla. >>Hmmm...<< sem rekla. >>Svetlobni žarki? Sateliti in vesoljske ladje, ja, to je normalno, saj so jih ljudje poslali gor v vesolje... ampak svetlobni žarki? Prvič slišim, da bi kaj takega obstajalo na Zemlji.<<
>>No! Zaradi tega! Zorin je dodal, da se na Zemlji dogaja nekaj čudnega, zlega, kar moramo mi preprečiti.<<
Uff. Tole je pa že preveč za en dan. >>No, ja. To bomo še lahko raziskali. Naredimo načrt. Ampak če želimo kaj konkretnega narediti, moramo sodelovati. Prijatelji?<< sem vprašala.
Spogledali so se. Leyla je skomignila in takoj sem vedela, da ji to ne bi bilo preveč všeč. Jesse je buljil v strop, Kaleb se je prestopal z noge na nogo, Mery pa - za razliko od nekaterih - je takoj pokimala in se nasmehnila. *i* Dobro, *i* sem pomislila. *i* Z njo se bom že razumela. *i*
_____________________________________________________________
>>Poglejte,<< je rekla Mery. >>Samo ona nam lahko pomaga.<<
>>Pravzaprav bi brez nje bilo vse enostavnejše,<< je tiho zamrmrala Leyla. Osupnila sem. Občutila sem jezo in žalost. >>Oprosti!<< sem izpljunila. >>Prav! Saj vam ne rabim pomagat! Znajdite se sami! Ne bom vam pomagala! Ne jezite se name, drugače se bo razvedela tudi resnica o vas!<<
Vsi so osupnila. Saj sem jaz tudi. >>Takoj ven.<< Sem jih spodila. >>Ven! Ne prikažite se mi več tu!<< >>Ne,<< je rekel Kaleb. >>Tu bomo ostali, razumeš? Tole je pomembno.<<
>>Pha! Pomembno, pa ja. Veš kaj? Saj vam sploh ne verjamem več! M*rš!<< Kaleb pa je bil videti odločen. >>NE.<< Je še enkrat rekel. >>Leyla zna biti precej nesramna, veš? Ne verjami vsemu kar reče. Zato tudi ni treba, da si jezna.<<
Zdaj pa nisem vedela več, kaj bi. Sklenila sem: >>Prav, pomagala vam bom, ampak na *i* njo *i*,<< sem pokazala na Leylo. >>Bom pa kar pozabila,<<
Mery je bila videti navdušena. >>Super,<< je rekla. >>Naredimo tako,<< je Kaleb spet prevzel vajeti. >>Jutri bomo šli v šolo in se *i* bomo obnašali normalno*i*. Saj veste - v bližini drug drugega moramo biti, pa se ne bo zgodilo nič čudnega.<<
>>Čudnega? Kako čudnega?<< sem vprašala. >>Kaj misliš s tem?<<
>>No... Kadar smo narazen več kot pet metrov, lahko kakšna manjša stvar... no... poleti ali pa se razbije na kosce.<<
>>Res upam, da ne bo tako,<< sem rekla in zavzdihnila. >>Prav. Tako bomo naredili. Torej se vsi strinjamo?<<
Vsi smo prikimali, z izjemo Leyle, ki je jezno gledala vame. Vrnila sem ji precej besen pogled, ustrašila se me je. Hitro je umaknila pogled z mene in ga prestavila na Kaleba. >>Prav.<< Je rekla. Ampak nečesa pa še vedno nisem vedela.
>>Kje pa je moj oče?<<
>>Aja...<< je nerodno rekel Kaleb. >>No... to te zanima...<<
>>Ja, to me zanima,<< sem bila že nestrpna.
>>Ja, no... poslali so ga na Exadorn.<<
________________________________________________________
Ojlaaaaa:kissing_heart: Kk ste kej? Smo že pri petem delu :no_mouth:
:alien::alien::alien::alien:hehehe...:alien::alien::alien::alien:
Najprej je pokazal na punco s dolgimi kodrastimi, plavimi lasmi, nato pa še na drugo, dekle z rahlo rozastimi, kodrastimi lasi, ki so ji segali do ramen.
>>Aha...<< sem rekla. >>In kakšna je ta misija, če smem vprašati?<<
Zdelo se mi je narobe, da jih ne bi malo zasliševala. Konec koncev je tole res nenavadna zgodba. Kaleb, Jesse, Mery in Leyla so si nekaj zašepetali. Uspela sem ujeti:
>>Samo njej lahko zaupamo. To je v primeru z drugimi stvarmi najbolj varno.<<
>>Prav, ampak saj se zavedaš kakšne težave si bomo nakopali? Če nas kdo zaloti, boš *i* ti *i* kriv.<<
Nato so končno končali. >>Zorin - naš župan - nam je rekel, da moramo zbirati informacije o Zemlji. Poleg tega moramo hoditi v šolo. *i* Vašo *i* šolo. Rekel je, da bomo le tako dobili dobre podatke. O... in poleg tega... nekoga moramo s sabo odpeljati na naš planet. Človeka. Zorin pravi, da kot dokaz, da *i* vi *i* resnično obstajate in da ne naklepate kaj zlobnega.<< Mi je povedal Kaleb. >>Haha! Ob tej naši tehnologiji? Da bi prišli v drugo galaksijo? To je za nas nemogoče! Največji dosežek je bil, da smo obiskali Luno. Ampak ne jaz. Tisti, ki so šli, so že davnooo mrtvi.<< Sem jim razložila. >>Poleg tega pa - še vedno ne razumem! Zakaj ravno Zemlja? Vesolje je ogromno. Gotovo je na milijone drugih planetov, na katerih je življenje.<<
>>Ravno to je tisto - ni jih. Ko smo nekaj časa nazaj opazovali zvezdno nebo, smo opazili veliko čudnih reči. Vaš planet. Satelite, vesoljske ladje in rakete. Pa čudne svetlobne žarke, ki so izgledali kot nekakšna... hmm... svetla cev, ki se je dvigala, tja gor, gor, v nebo in vesolje...<< se je vmešala Leyla. >>Hmmm...<< sem rekla. >>Svetlobni žarki? Sateliti in vesoljske ladje, ja, to je normalno, saj so jih ljudje poslali gor v vesolje... ampak svetlobni žarki? Prvič slišim, da bi kaj takega obstajalo na Zemlji.<<
>>No! Zaradi tega! Zorin je dodal, da se na Zemlji dogaja nekaj čudnega, zlega, kar moramo mi preprečiti.<<
Uff. Tole je pa že preveč za en dan. >>No, ja. To bomo še lahko raziskali. Naredimo načrt. Ampak če želimo kaj konkretnega narediti, moramo sodelovati. Prijatelji?<< sem vprašala.
Spogledali so se. Leyla je skomignila in takoj sem vedela, da ji to ne bi bilo preveč všeč. Jesse je buljil v strop, Kaleb se je prestopal z noge na nogo, Mery pa - za razliko od nekaterih - je takoj pokimala in se nasmehnila. *i* Dobro, *i* sem pomislila. *i* Z njo se bom že razumela. *i*
_____________________________________________________________
>>Poglejte,<< je rekla Mery. >>Samo ona nam lahko pomaga.<<
>>Pravzaprav bi brez nje bilo vse enostavnejše,<< je tiho zamrmrala Leyla. Osupnila sem. Občutila sem jezo in žalost. >>Oprosti!<< sem izpljunila. >>Prav! Saj vam ne rabim pomagat! Znajdite se sami! Ne bom vam pomagala! Ne jezite se name, drugače se bo razvedela tudi resnica o vas!<<
Vsi so osupnila. Saj sem jaz tudi. >>Takoj ven.<< Sem jih spodila. >>Ven! Ne prikažite se mi več tu!<< >>Ne,<< je rekel Kaleb. >>Tu bomo ostali, razumeš? Tole je pomembno.<<
>>Pha! Pomembno, pa ja. Veš kaj? Saj vam sploh ne verjamem več! M*rš!<< Kaleb pa je bil videti odločen. >>NE.<< Je še enkrat rekel. >>Leyla zna biti precej nesramna, veš? Ne verjami vsemu kar reče. Zato tudi ni treba, da si jezna.<<
Zdaj pa nisem vedela več, kaj bi. Sklenila sem: >>Prav, pomagala vam bom, ampak na *i* njo *i*,<< sem pokazala na Leylo. >>Bom pa kar pozabila,<<
Mery je bila videti navdušena. >>Super,<< je rekla. >>Naredimo tako,<< je Kaleb spet prevzel vajeti. >>Jutri bomo šli v šolo in se *i* bomo obnašali normalno*i*. Saj veste - v bližini drug drugega moramo biti, pa se ne bo zgodilo nič čudnega.<<
>>Čudnega? Kako čudnega?<< sem vprašala. >>Kaj misliš s tem?<<
>>No... Kadar smo narazen več kot pet metrov, lahko kakšna manjša stvar... no... poleti ali pa se razbije na kosce.<<
>>Res upam, da ne bo tako,<< sem rekla in zavzdihnila. >>Prav. Tako bomo naredili. Torej se vsi strinjamo?<<
Vsi smo prikimali, z izjemo Leyle, ki je jezno gledala vame. Vrnila sem ji precej besen pogled, ustrašila se me je. Hitro je umaknila pogled z mene in ga prestavila na Kaleba. >>Prav.<< Je rekla. Ampak nečesa pa še vedno nisem vedela.
>>Kje pa je moj oče?<<
>>Aja...<< je nerodno rekel Kaleb. >>No... to te zanima...<<
>>Ja, to me zanima,<< sem bila že nestrpna.
>>Ja, no... poslali so ga na Exadorn.<<
________________________________________________________
Ojlaaaaa:kissing_heart: Kk ste kej? Smo že pri petem delu :no_mouth:
:alien::alien::alien::alien:hehehe...:alien::alien::alien::alien:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:heartbeat::heartbeat::heartbeat::heartbeat::heartbeat::heartbeat::heartbeat::heartbeat::heartbeat::heartbeat:
0
Moj odgovor:
nObOdy
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
SOS prijatelji
Zdravo, prosim odgovori ker rabim pomoč.:sob:
Na začetku tega šolskega leta sem se zelo dobro ujela z tremi puncami, postale smo najboljse prijateljice. Po novem letu pa so se zacele obnašati zelo čudno, bile so zelo nesramne do mene, ce se je zgodilo kaj slabega so krivile mene. In ker sem jaz oseba ki se bo vedno postavila zase sem jim to rekla in se z njimi skregala. Čez kakšne tri dni so se mi opravičile in bilo je spet vse normalno. Dokler se nismo v šoli v naravi spet skregale ker je z nami v sobi bila se ena punca ( moja prijateljica in daljna sorodnica).Ona mi je začela zelo ukazovati, rekla je da zaradi mene nismo dobile ocene pospravljene sobe 10 ampak 9,8. In moje "najboljse peijateljice so se strinjale. Pa nisem bila kriva samo jaz. Potem smo se spet opravičile in vse je bilo dobro. Po poti ko smo se peljali iz šole v naravi smo se imele super veliko smo se pogovarjale. Šola v naravi je bila od ponedeljka do petka. Ko sem naslednji teden prisla v šolo so se tam same pogovarjale in imela sem občutek da govorijo o meni.Ena izmed njih me je večkrat grdo pogledala. Potem sem eni punci napisala zakaj so jezne na mene. Rekla je da niso samo da se jaz vedno skregam.Potem sem se zacela druziti z mojimi sosošolkami in ni se mi zdelo kot da me nebi marale. Potem so mi enkrat mimogrede povedale da jim grem na zivce. To je bilo tako nepreičakovano. Ker sem z temi puncami hodila domov, joh cakala po šoli. Potem sta k meni prisli dve punci in mi povedali da njima negrem na živce in da sem jaz njima vredu . Rekle sta tudi da so te punce( njune prijateljice) to rekle za vso njihovo grupo. Ampak da me onidve ne sovražita ampak sta to samo rekli da se nebi skregali z njuno najboljšo prijateljico, s katero sem btw hodla domov in se z njo veliko pogovarjala in smejala. Potem sta mi rekli da se one ze od počitnic pogovarjajo kako se be znebit in da sem tecna. Vem tudi katera punca bi si naj to zmislila, in zdi se mi najbolj verjetno da je bila ona ker se nikoli nisva družili ker mi ni bila všeč. Nisva pa se sovražili včasih sva se tudi kaj pogovarjali. In ona nima razloga da me sovrazi jaz ga pa imam. Bila je z mojim bivšim fantom kak teden potem ko me je pustil.Ampak ji nisem zamerila, ker jo je itak zdaj on pustil in mi je vseeno za to. Zdaj jo tako sovražim ker je vse obrnila proti meni in zdaj več nimam niti enega prijatelja v šoli.Razen teh dveh ki se itak ne moreta družiti z mano. Prosim pomagajte kako naj se poirim ce vem da ko bom sla v solo bom videla toto punco ki jo sovrazim iz dna srca.? Rajši bi umrla kot da jo še enkrat vidim. Najraje bi nekaj rekla o njen ampak nocem bit nesramna ker jaz nisem kot ona, in jaz tega nebi mogla nikomur tega narediti brez da bi se sekirala in se na koncu opravičila.
Ps:Te punce ki so mi rekle da jim grem na živce se vedno več družijo z mojimi bivšimi najboljšimi prijateljicami.
Na začetku tega šolskega leta sem se zelo dobro ujela z tremi puncami, postale smo najboljse prijateljice. Po novem letu pa so se zacele obnašati zelo čudno, bile so zelo nesramne do mene, ce se je zgodilo kaj slabega so krivile mene. In ker sem jaz oseba ki se bo vedno postavila zase sem jim to rekla in se z njimi skregala. Čez kakšne tri dni so se mi opravičile in bilo je spet vse normalno. Dokler se nismo v šoli v naravi spet skregale ker je z nami v sobi bila se ena punca ( moja prijateljica in daljna sorodnica).Ona mi je začela zelo ukazovati, rekla je da zaradi mene nismo dobile ocene pospravljene sobe 10 ampak 9,8. In moje "najboljse peijateljice so se strinjale. Pa nisem bila kriva samo jaz. Potem smo se spet opravičile in vse je bilo dobro. Po poti ko smo se peljali iz šole v naravi smo se imele super veliko smo se pogovarjale. Šola v naravi je bila od ponedeljka do petka. Ko sem naslednji teden prisla v šolo so se tam same pogovarjale in imela sem občutek da govorijo o meni.Ena izmed njih me je večkrat grdo pogledala. Potem sem eni punci napisala zakaj so jezne na mene. Rekla je da niso samo da se jaz vedno skregam.Potem sem se zacela druziti z mojimi sosošolkami in ni se mi zdelo kot da me nebi marale. Potem so mi enkrat mimogrede povedale da jim grem na zivce. To je bilo tako nepreičakovano. Ker sem z temi puncami hodila domov, joh cakala po šoli. Potem sta k meni prisli dve punci in mi povedali da njima negrem na živce in da sem jaz njima vredu . Rekle sta tudi da so te punce( njune prijateljice) to rekle za vso njihovo grupo. Ampak da me onidve ne sovražita ampak sta to samo rekli da se nebi skregali z njuno najboljšo prijateljico, s katero sem btw hodla domov in se z njo veliko pogovarjala in smejala. Potem sta mi rekli da se one ze od počitnic pogovarjajo kako se be znebit in da sem tecna. Vem tudi katera punca bi si naj to zmislila, in zdi se mi najbolj verjetno da je bila ona ker se nikoli nisva družili ker mi ni bila všeč. Nisva pa se sovražili včasih sva se tudi kaj pogovarjali. In ona nima razloga da me sovrazi jaz ga pa imam. Bila je z mojim bivšim fantom kak teden potem ko me je pustil.Ampak ji nisem zamerila, ker jo je itak zdaj on pustil in mi je vseeno za to. Zdaj jo tako sovražim ker je vse obrnila proti meni in zdaj več nimam niti enega prijatelja v šoli.Razen teh dveh ki se itak ne moreta družiti z mano. Prosim pomagajte kako naj se poirim ce vem da ko bom sla v solo bom videla toto punco ki jo sovrazim iz dna srca.? Rajši bi umrla kot da jo še enkrat vidim. Najraje bi nekaj rekla o njen ampak nocem bit nesramna ker jaz nisem kot ona, in jaz tega nebi mogla nikomur tega narediti brez da bi se sekirala in se na koncu opravičila.
Ps:Te punce ki so mi rekle da jim grem na živce se vedno več družijo z mojimi bivšimi najboljšimi prijateljicami.
Vprašanje
Kaj bi raje za darilo ob naročnini za Pil?
Beležko, takšno, kot je bila pretekla leta.
(57)
Velik stenski poster s Šnofijem in Pepco, kjer bi bil napisan tudi šolski koledar po dnevih.
(68)
