Dan...
torej pa spet objavlajam jaz, ilb. Del bo malce krajši, ker imam precej dela za šolo a hope you will like it :heart::grin:
Vaša,
I love book
***
Ko je prišla do stare zmajane hiše, pred katero je še dobro uro nazaj v nahrbtniku hranila ogromno vrednosti je bila že polnoč. Nočna sapa se je ujela med liste, zašumelo je in Jess se je zdrznila ob nenadnem zvoku. Kot v grozljivki je v daljavi zaskovikala sova in Jess je zadrgetala. Šesti čut ji je pravil, da se ta noč ne bo dobro končala. »Pa si le prišla.« jo je pozdravil znan nadležen glas, da se je začela ozirati na vse strani.
»Ne že spet ti, Jake.« je zavzdihnila in komaj se je zadržala, da ga ni vsekala z žepnim nožem, ki ga je imela spravljenega v levem žepu ozke kratke črne jakne.
»Ne boš prišla notri.« jo je posmehljivo opomnil ter lahkomiselno prižgal cigareto, da je plamen zasijal v temni noči.
»A si nor?!ne moreš kar tako osvetliti noči na tujem dvorišču!« Mu je siknila ter si začela ogledovati hišo.
»Lahko, če s tem tebe spravim v težave.« pomežikne ji ter se zapeljivo nasmehne. »Prasec.« mu šepne ter se že odpravi pogledati drug del stare hiše, na vsak način mora priti notri.
»Sem rekel.« ošabno razglasi, ko Jess obupana neuspešno pregleda vse zidove.
»Ampak imam ponudbo…Dva poljuba na usta pa ti pokažem kje priti notri.« reče, ko stojita sredi ne pokošene trate. Jess ga jezno pogleda, a tudi odkima ne.
»Najprej me spravi notri, potem sledi moj del.« mu zardela v lica pove in sledi proti kletnemu oknu. »Imaš kaj s čimer bi lahko razbil okno?« jo povpraša med tem, ko si Jess skozi majhno okno ogleduje zaprašeno pohištvo in po možnosti prazne lonce barve, ki so razmetani po prostorni kletni sobi. »Tudi, če bi imela ti ne bi dala.« mu redkobesedno odvrne, ter se nezavedno nasloni na njegov hrbet, ko se sklanja k vlažnim tlom. »Hej, hej, hej, nisva še par ljubica.« ji pove a se ne premakne, tudi ona ostane na svojem mestu, naslonjena na Jakeov pokončen hrbet. V mislih nezavedno začne razmišljati, o tem kako mora trenirati, da dobi tako razvidne mišice a se kmalu zave, da tega o svojemu sovražniku pač NE smeš razmišljati. »Splezaj noter.« ji čez par dolgih minut pomigne Jake.
Splezala je skozi natančno razbito okno. Jess je v obraz butnil prašen zrak, da je Jakea samo jezno pogledala ter se odpravila do kamnitih ozkih stopnic, ki jih je osvetljevala pokvarjena stropna luč. »Čakam.« jo opomni v smehu in prime za komolec. »Ja, ja.« mu odvrne ter nežno poljubi na ustnice, v njegovem objemu se počuti v bistvu kar…prav. Ko se počasi odmakne jo Jake pogleda z njegovimi, kot čokolada rjavimi lasmi ter se ji nasmehne. »Ne smeva. Saj veš, različni tolpi.« mu prizadeto pove ter se ne, da bi se ozrla nazaj splazila, do stopnic, ki so vodile na razkošno okrašen hodnik. »Jutri ob isti uri na plaži?« ji še glasno zašepeta, ter zgine v temo. Jess se nasmehne sama pri sebi ter opravi svojo misijo, ni šans da ga še enkrat polomi. Tega si ne sme privoščiti in ona je to vedela.
***