Resnica
4
tista deklica
Zbudila sem se na veliki, mehki postelji njegove spalnice. Nekaj časa sem potrebovala, da sem se zbrala in odprla objokane oči. Okno poleg pisalne mize je bilo na stežaj odprto, zato se nisem čudila, da sem se nenadzorovano tresla. Zavila sem se v odejo in pustila, da mi solze nedolžno tečejo po licih.
Nisem hotela razmišljati o tem, kar se je zgodilo prejšnjo noč. V prsih sem začutila ostro bolečino. Zmanjkovalo mi je zraka. Moja pljuča so se vdala, sem pomislila. Nisem čutila posebne žalosti. Pa naj se zgodi, kar se mora.
Vseeno sem poskusila. Hlastala sem za zrakom in poskušala dihati, omiliti bolečino. Za nekaj trenutkov je ponehala. Nato so se mi pred očmi zavrteli dogodki prešnje noči.
***
“Kimy! Pa saj nisi resna!” je rotila Jasmina.
“Vsaj poskusi! Saj je samo ena noč! Ne bo ti žal. Vzemi si odmor,”
“Jas, saj sem ti že povedala. Nujno moram napisati poročilo za g. Thurmana. Pa še zaostajam pri matematiki – Rachel moram prositi za zapiske pri zadnji snovi,” sem povedala. “Morda kdaj drugič, prav?”
Jasmina je zavzdihnila. “Ja, pa kaj še” je naveličano zamrmrala. “Prepričana sem, da imaš pri matematiki zapiske že za kakšne štiri snovi naprej.”
Zdaj sem je bila sita tudi jaz. “Takoj, ko bom končala s svojimi šolskimi ovbeznostmi, se greva lahko družit. Vseeno mi je kam, vseeno mi je kdo organizira zabavo in do kdaj misliš ostati, a zame je trenutno na prvem mestu šola. Razumeš? Pa pojdi brez mene.”
“Saj grem vedno brez tebe!” Zdaj je bila videti užaljena.
“Kim, nikoli se mi ne pridružiš. Skrbi me tvoje socialno življenje – počakaj, si bila sploh kdaj na kakšni zabavi? In tale bo naravnost nora! Kako lahko rečeš ne tako pomembni zabavi? Se ti je zmešalo? Povabljeni sva bili na najbolj pomembno zabavo v najinih bednih življenjih, in ti boš to priložnost zavrgla za pisanje spisa iz angleščine?!”
Zdaj sem je imela dovolj. Pa naj ima to svojo zabavo.
“Prav! Pa naj ti bo. S tabo grem na zabavo, ampak le za res kratek čas. Potem mi ne boš nikoli več težila z mojim ‘socialnim življenjem’ okej?!”
Vrgla se mi je okoli vratu in mi z eno roko skuštrala lase. “Kimy, najboljša si.”
***
“Kimy, kam odhajaš?” je vprašala mama izpod službenega računalnika.
“K Jasmin grem napisat spis za… Spis za angleščino.”
Ne maram lagati. Kot majhna punčka sem vedno, preden sem se izvlekla z majceno lažjo, pogledala levo in desno, kot, če bi prečkala cestno zebro. Prepričati sem se morala, da je vse varno. Saj je le majhna laž, ane? Ničesar ne bo spremenila, sem si rekla.
“Večerja bo pripravljena ob osmih.”
***
“V tem boš videti zares očarljiva,” mi je zagotovila Jasmina.
“Si prepričana, da nisem malo preveč… No, razgaljena?” Verjetno je začutila negotovost v mojem glasu.
Najprej je strmela vame, kot da sem padla z lune, v naslednjem trenutku pa se je že na ves glas smejala.
“Razgaljena?! Pa saj nismo v osemnajstem stoletju, Kim!”
Verjela sem ji. Zaupala sem ji. Zato so prijateljice, mar ne?
***
V hiši je bilo ogromno ljudi. Z Jas se skoraj nisva mogli premikati.
“Iskat nama grem nekaj za popit,” je skoraj zakričala Jasmina. Pokimala sem ji.
Sama sem si nameravala razgledati prostor, kamor me je pripeljala. Hiša je bila na prvi pogled takšna, kot vse ostale. Na urejenem vrtu so stali vrtni palčki, notranjost hiše pa tudi ni bila nič posebnega.
Jas je prinesla dva kozarčka in enega porinila meni v roke. “Pij,” je naročila. Nisem bila prepričana, kaj je tekočina znotraj papirnatega lončka. Nejeverno sem jo pogledala. “Mislim, da bi morala iti. Veliko dela me čaka.”
V istem trenutku, ko sem se hotela oditi, sem na svojem krilu začutila topel prijem. Jezno sem se obrnila in zagledala fanta tretjega letnika, še vedno osredotočenega na moje telo.
“Timothy DeLares, ne morem verjeti!” sem zakričala. “Pa kdo misliš da si?!”
“Hej, hej, deklica, umiri se malo. To je vendar moja zabava, a ‘maš kaj proti?” Njegov glas je odmeval v mojih ušesih. Če imam kaj proti?
Njegove oči so bile še vedno prikovane na moje krilo in v njih sem zaznala poželenje. Kolikor hitro sem zmogla, sem se spet obrnila in se hotela posloviti od Jas. Timothy me je prijel za roko in odpeljal stran. Jas se mi je nagajivo nasmehnila.
“Hej? HEJ! Kaj pa misliš, da počneš?!” sem se zadrla. Poskušala sem se izvleči iz njegovega prijema.
“Umiri se, punčka. Hotel sem se ti le opravičiti,” je posmehljivo spregovoril medtem, ko se še vedno ni ustavil. Peljal me je v notranjost hiše in nato po stopnicah. Zdaj sem imela dovolj.
“SPUSTI ME!!!”
Moje roke so bile še vedno zvezane z njegovimi.
Peljal me je v temno sobo in za seboj zaklenil vrata. Ponudil mi je lonček. “Žejna?”
“Hočem ven. Kaj pa misliš da se greš?!”
Zdaj je bil njegov prijem močnejši. Vrgel me je na veliko posteljo, ki je stala na sredini sobe. Moja zapestja so bila vklenjena.
“Poslušaj, naredila boš, kot bom rekel in vse bo še v redu. En krik, pa je s tabo konec. Razumeš?”
TW: Zgodba je resnična. Osebe v njej so izmišljene.
Nisem hotela razmišljati o tem, kar se je zgodilo prejšnjo noč. V prsih sem začutila ostro bolečino. Zmanjkovalo mi je zraka. Moja pljuča so se vdala, sem pomislila. Nisem čutila posebne žalosti. Pa naj se zgodi, kar se mora.
Vseeno sem poskusila. Hlastala sem za zrakom in poskušala dihati, omiliti bolečino. Za nekaj trenutkov je ponehala. Nato so se mi pred očmi zavrteli dogodki prešnje noči.
***
“Kimy! Pa saj nisi resna!” je rotila Jasmina.
“Vsaj poskusi! Saj je samo ena noč! Ne bo ti žal. Vzemi si odmor,”
“Jas, saj sem ti že povedala. Nujno moram napisati poročilo za g. Thurmana. Pa še zaostajam pri matematiki – Rachel moram prositi za zapiske pri zadnji snovi,” sem povedala. “Morda kdaj drugič, prav?”
Jasmina je zavzdihnila. “Ja, pa kaj še” je naveličano zamrmrala. “Prepričana sem, da imaš pri matematiki zapiske že za kakšne štiri snovi naprej.”
Zdaj sem je bila sita tudi jaz. “Takoj, ko bom končala s svojimi šolskimi ovbeznostmi, se greva lahko družit. Vseeno mi je kam, vseeno mi je kdo organizira zabavo in do kdaj misliš ostati, a zame je trenutno na prvem mestu šola. Razumeš? Pa pojdi brez mene.”
“Saj grem vedno brez tebe!” Zdaj je bila videti užaljena.
“Kim, nikoli se mi ne pridružiš. Skrbi me tvoje socialno življenje – počakaj, si bila sploh kdaj na kakšni zabavi? In tale bo naravnost nora! Kako lahko rečeš ne tako pomembni zabavi? Se ti je zmešalo? Povabljeni sva bili na najbolj pomembno zabavo v najinih bednih življenjih, in ti boš to priložnost zavrgla za pisanje spisa iz angleščine?!”
Zdaj sem je imela dovolj. Pa naj ima to svojo zabavo.
“Prav! Pa naj ti bo. S tabo grem na zabavo, ampak le za res kratek čas. Potem mi ne boš nikoli več težila z mojim ‘socialnim življenjem’ okej?!”
Vrgla se mi je okoli vratu in mi z eno roko skuštrala lase. “Kimy, najboljša si.”
***
“Kimy, kam odhajaš?” je vprašala mama izpod službenega računalnika.
“K Jasmin grem napisat spis za… Spis za angleščino.”
Ne maram lagati. Kot majhna punčka sem vedno, preden sem se izvlekla z majceno lažjo, pogledala levo in desno, kot, če bi prečkala cestno zebro. Prepričati sem se morala, da je vse varno. Saj je le majhna laž, ane? Ničesar ne bo spremenila, sem si rekla.
“Večerja bo pripravljena ob osmih.”
***
“V tem boš videti zares očarljiva,” mi je zagotovila Jasmina.
“Si prepričana, da nisem malo preveč… No, razgaljena?” Verjetno je začutila negotovost v mojem glasu.
Najprej je strmela vame, kot da sem padla z lune, v naslednjem trenutku pa se je že na ves glas smejala.
“Razgaljena?! Pa saj nismo v osemnajstem stoletju, Kim!”
Verjela sem ji. Zaupala sem ji. Zato so prijateljice, mar ne?
***
V hiši je bilo ogromno ljudi. Z Jas se skoraj nisva mogli premikati.
“Iskat nama grem nekaj za popit,” je skoraj zakričala Jasmina. Pokimala sem ji.
Sama sem si nameravala razgledati prostor, kamor me je pripeljala. Hiša je bila na prvi pogled takšna, kot vse ostale. Na urejenem vrtu so stali vrtni palčki, notranjost hiše pa tudi ni bila nič posebnega.
Jas je prinesla dva kozarčka in enega porinila meni v roke. “Pij,” je naročila. Nisem bila prepričana, kaj je tekočina znotraj papirnatega lončka. Nejeverno sem jo pogledala. “Mislim, da bi morala iti. Veliko dela me čaka.”
V istem trenutku, ko sem se hotela oditi, sem na svojem krilu začutila topel prijem. Jezno sem se obrnila in zagledala fanta tretjega letnika, še vedno osredotočenega na moje telo.
“Timothy DeLares, ne morem verjeti!” sem zakričala. “Pa kdo misliš da si?!”
“Hej, hej, deklica, umiri se malo. To je vendar moja zabava, a ‘maš kaj proti?” Njegov glas je odmeval v mojih ušesih. Če imam kaj proti?
Njegove oči so bile še vedno prikovane na moje krilo in v njih sem zaznala poželenje. Kolikor hitro sem zmogla, sem se spet obrnila in se hotela posloviti od Jas. Timothy me je prijel za roko in odpeljal stran. Jas se mi je nagajivo nasmehnila.
“Hej? HEJ! Kaj pa misliš, da počneš?!” sem se zadrla. Poskušala sem se izvleči iz njegovega prijema.
“Umiri se, punčka. Hotel sem se ti le opravičiti,” je posmehljivo spregovoril medtem, ko se še vedno ni ustavil. Peljal me je v notranjost hiše in nato po stopnicah. Zdaj sem imela dovolj.
“SPUSTI ME!!!”
Moje roke so bile še vedno zvezane z njegovimi.
Peljal me je v temno sobo in za seboj zaklenil vrata. Ponudil mi je lonček. “Žejna?”
“Hočem ven. Kaj pa misliš da se greš?!”
Zdaj je bil njegov prijem močnejši. Vrgel me je na veliko posteljo, ki je stala na sredini sobe. Moja zapestja so bila vklenjena.
“Poslušaj, naredila boš, kot bom rekel in vse bo še v redu. En krik, pa je s tabo konec. Razumeš?”
TW: Zgodba je resnična. Osebe v njej so izmišljene.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG ful dobro!
Kdaj bo na slednji del?
Spremljam:kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
Kdaj bo na slednji del?
Spremljam:kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
0
Hvala! Nevem čisto točno, če bo delov zelo veliko, bom pa poskusila. :)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
cak cak da vem a to se je teb zgodlo al komu drugemu al si s tem misla da je pac kak bi temu rekla....zgodba o zivljenju?
0
Ah, nevem no, to bi raje zadržala zase. Recimo, da se je to zgodilo eni prijateljici. Sama se še vedno poskušam 'pozdraviti' (psihično) od teh dogodkov, zato sem se odločila, da o tem napišem zgodbo. Rada bi, da se osebe, ki se jim je kadarkoli zgodilo kaj podobnega, ne počutijo same.
Moj odgovor:
677
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prijateljice in punca
No pa dejmo, hvala vsem ki boste bral
imam punco, tle pa sta tudi x in y, s katerima se poznam ze od prej, vendar mi nista ble tok ok druzba ker se recimo ne trudita toliko zame in zase, pac bolj lene. Potem sem dobil punco in se je ful postekala z njima, sej drugace sta ok, pol je se ona vztrajala da se vec druzim z njima pa tud ful ju je zacela zagovarjat, tud pred mano in se glede tega z mano kregala. Zdej ji je blo pa kr naenkrat dost, in ko sem ji prej probal povedat da nc ne naredijo zanjo pa da premal zahteva od njih je bla sam tako pusti ju na miru, ne ves kake tezave mata ... , zdej pa je samo tko od nekje se sam odlocla da jo klicejo samo ko jo rabijo in da je vse to ubistvu res. Men je zal ker se je vseen mela fajn z njimi, pa zdej jambra da ma premal prjatlov, pa tud men sta ble tko bols od kar mam njo. Zdej pa pac tud onidve sprasujeta ce je v redu, jz jima pa ne smem nic povedat.
kaj naj?
zakaj bi to lahko bilo kar naenkrat in a je kaka sansa da bi se tiste mal bol potrudile, kr je res da punca se je ful in je zelo uzaljena, ali naj ji pomagam nove prijatelje najdet
hvalaaa
imam punco, tle pa sta tudi x in y, s katerima se poznam ze od prej, vendar mi nista ble tok ok druzba ker se recimo ne trudita toliko zame in zase, pac bolj lene. Potem sem dobil punco in se je ful postekala z njima, sej drugace sta ok, pol je se ona vztrajala da se vec druzim z njima pa tud ful ju je zacela zagovarjat, tud pred mano in se glede tega z mano kregala. Zdej ji je blo pa kr naenkrat dost, in ko sem ji prej probal povedat da nc ne naredijo zanjo pa da premal zahteva od njih je bla sam tako pusti ju na miru, ne ves kake tezave mata ... , zdej pa je samo tko od nekje se sam odlocla da jo klicejo samo ko jo rabijo in da je vse to ubistvu res. Men je zal ker se je vseen mela fajn z njimi, pa zdej jambra da ma premal prjatlov, pa tud men sta ble tko bols od kar mam njo. Zdej pa pac tud onidve sprasujeta ce je v redu, jz jima pa ne smem nic povedat.
kaj naj?
zakaj bi to lahko bilo kar naenkrat in a je kaka sansa da bi se tiste mal bol potrudile, kr je res da punca se je ful in je zelo uzaljena, ali naj ji pomagam nove prijatelje najdet
hvalaaa
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Zeloo zanimivo in super da je malo dlajše ...
google??
https://www.google.com/search?hs=wQ5U&sxsrf=ANbL-n7zzUvqEW-HUJMyoehK5W0N_tV



Pisalnica