Tisto noč Jade ni mogla dobro spati. Naslednji dan jo je čakal obisk pri Mc'Huddri in še vedno jo je begal tisti centaver, ki je bil po Jamesovi izjavi za skrivnostnimi vrati v tretjem nadstropju. Preprosto le ni vedela, ali se je James šalil ali je mislil resno, ker pri njem nikoli ne veš. Lahko bi bilo karkoli.

Ozrla se je k Lily, ki je mirno spala na sosednji postelji in razmislila, če bi povedala njej, toda preprosto je ni želela vpletati v to v primeru, da se za vrati skriva nekaj, česar si ni želela za prijateljico, da vidi. Jade se je obrnila nazaj k oknu in se odločila, da bo razmišljala o tem, kako komaj čaka na sovo, da se vrne in ji od doma prinese enobitni napoj in pismo od staršev. In res, ob lepših mislih je kmalu zaspala.

Naslednji dan so imeli uroke in obrambo pred mračnimi silami, nato pa blok uro rastlinoslovja. Jade je pri Collibriju prva izvedla lumos in uspel ji je celo lumos maxima. Samozavest ji je strašno zrasla, ko ji je profesor povedal, da je nadarjena za uroke.

Obramba pred mračnimi silami je bila rahlo dolgočasna, toda prvi letniki so to pripisali dejstvu, da je bila res le uvodna ura. Toda, če se je obramba vlekla, je rastlinoslovje trajalo stoletja. Najprej je imela Ocrhovtova dolg uvodni govor, nato pa so se morali poparčkati in v rastlinjako poiskati čim več listov iz knjige in tista dvojica, ki bi jih poiskala največ in jih pravilno uvrstila, naj bi dobila nagrado. Tako so se vsi hitro poparčkali. Lily je izginila iz njenrga vidnega polja, James in Sirius sta se združila v eno, Marlene pa je bila v paru z Dorcas. Jade se je ozrla po prostoru in bila je kar malo vesela, ko je videla, da Remus še vedno nima para. V hipu je pozabila, da je še vedno jezna nanj.

"Hej, Remus! Bi bil v paru z manu?" ga je hitro vprašala, preden bi ga kdo drug in se mu nasmehnila.
"Em, ja, seveda, zakaj pa ne?" je odgovoril in Jade je sedla zraven njega, ter odprla knjigo z listi in značilnostmi različnih zelišč in zatopila sta se vanjo. Prvih petnajst minut sta vnetno iskala in povezovala liste, ko sta naposled ugotovila, da so skoraj vsi listi identični drug drugemu in na koncu sta se bolj ali manj delala, da iščeta liste in se bolj kot ne samo pogovarjala.

"Čarovniški šah je veliko boljši od navadnega, prepričaj me v nasprotno."
Jade se je le zasmejala: "Se hecaš? Samo uprizarja klanje in vojno taktiko, pa še moji možgani nimajo te zmožnosti, da narekujejo figuram na katero polje naj grejo, to je višja matematika."
"Kaj pa potem uprizarja navaden šah?" je z očmi zavil Remus in Jade je skomignila z rameni v odgovor, v katerega niti sama ni bila prepričana: "Vljudno ugrabitev, rasizem? Kaj pa jaz vem!"

Zasmejala se in si obljubila, da gresta po pouku odigrat eno partijo šaha, nato pa jima je zmanjkalo tem za pogovor. Jade se je ozrla skozi okno in prepovedani gozd je takoj ujel njen pogled, kar jo je spomnilo na skrivnost centavra za izginljivimi vrati.
"Remus? Se ti sanja, kako delujejo vrata v tretjem nadstropju, tista, zraven shrambe?" je deklica zmotila svojega prijatelja pri mršenju svojih že tako razmršenih las.
"Katera vrata? Mar niso tista prva?" jo je vprašal začuden, ona pa mu je povedala o tem, kako sta jih videla z Jamesom. Del o truplu bitja je izpustila.
"Oh, ja. Najbrž so prikrivna. So v bistvu precej preprosta, pojavijo se samo, ko je v določenem radiusu določeno število ljudi. Zakaj te tako zanimajo?"
"Reciva, da je James nekaj videl skozi kjučavnico in ne vem, ali se je šalil ali pa ne."
"Kaj pa?" je postal brazgotinasti deček radoveden.
"Ni ravno za v javnost," se je odločila Jade in si nato kaj hitro premislila. Kaj bi pa lahko spremenilo, da pove prijatelju?
"Veš kaj, pridi bliže," mu je naročila in ko se je čarovnik pomaknil bližje, mu je tiho zašepetala na uho: "Truplo centavra."

Videti je bilo, kako je Remus v trenutku prebledel, kot bi odkrili truplo, ki ga je on sam skril in zakopal.
"Hecaš se!" je hitro obtožil Jadr, ona pa je le skomignila in mu odvrnila: "Jaz se ne, edino če se James."

Še preden sta se deček in deklica zavedla, je profesorica Ochrovtova razglasila konec ure in skupaj sta ji odnesla štiri identificirane na pergament zapečatene liste. Kar malo sta postala zadovoljna, ko sta opazila, da je drugim šlo celo še slabše od njiju. Odpravila se ven iz rastlinjaka, ko Remus je vprašal: "Imaš čas za tisto partijo šaha?"
Jade je bila že pripravljena na privolitev, ko se je spomnila, da ima nekaj minut po pouku zasedenih. Veliko raje bi šla igrat šah z Remusom, kot pa trepetat pred Mc'Huddro.
"Ne veš, kako bi rada rekla, da ga imam, toda moram k Mc'Huddri."
"Uf," je pristavil deček in v kratki besedi se je začutilo sočutje v njegovem glasu.
"Me je že strah, kako mi jih bo napela," je potožila mlada čarovnica.
"Nikoli ne veš, pomojem, da če bi ti jih mogla napeti, bi ti jih že včeraj."
"Morda imaš prav," je upala na najboljše, nato pa se poslovila: "Grem, se vidiva!"

Pomahal ji je v slovo, ona pa je bila že na poti do profesoričinega kabineta. Zahvaljujoč svojemu pohodu po šoli na prvi dan je celo približno vedela, kje se kaj nahaja, kar ji je prišlo prav, ko je sošolce usmerjala po hodnikih in si tako priborila boljši ugled, kot ji ga je prinesel njen rodovnik.

Ustavila se je pred velikimi vrati in nekaj časa stala pred njimi v prevelikem strahu, da bi potrkala. Nekaj časa je potrebovala, da je preusmerila pozornost na glasova, ki jih je bilo rahlo slišati v kabinetu. Vedela je, da je nevljudno prisluškovati, toda radovednost jo je premagala in prislonila je uho na lesena vrata in poslušala.

"Albus, tole ni dobra ideja, še zdaleč ne. Pa saj je dekle vendar samo otrok! Nima več kot enajst let! Kaj če se ji kaj zgodi!"

"Za njeno varnost bo poskrbljeno, Minerva, to bom sam zagotovil. Poleg tega je tudi on samo še otrok. Pomagala mu bo, nič drugega, tako ali tako je imuna."

"Zate je varnost zapreti nedolžno dekle samo z volkodlakom. Že res, da je vokularna, toda raztrga jo lahko kljub pred temu. In kaj, če pride prepozno in on izgubi oblast? Kaj, če se ga preveč boji? Kaj, če se ji kaj zgodi že samo od šoka?"

"Nič ji nima biti," je zatrdil moški glas, v katerem je Jade prepoznala ravnatelja Dumbledorja. "Vokularna je, poleg tega pa jo bosta s Collibrijem naučila dovolj obrambnih in zdravilnih urokov, da ji ne bo hudega. Močna je, kot čarovnica in kot oseba. Jade ima trdo kožo."

Srce ji je skoraj zastalo, ko je ugotovila, da sta ravnatelj in profesorica ves ta čas govorila o njej.