Jade je s fanti prebila preostanek vožnje z vlakom, ker ni imela druge izbire, pa tudi ni je hotela imeti. Na koncu so se izkrcali in sledili visoki čarovnici na čolne, ki so jih peljali do Akademije. Sedežev je bilo ravno pravo število, da je lahko štirica mirno plula po jezeru.

Vožnja ni trajala dolgo, vsaj za njene pojme ne. James in Remus nista skrbela glede domov; James je bil prepričan, da ga bo Izbiruh postavil v Gryfondom, Remus se je tudi nagibal k temu, toda je pristavil, da mu je tako ali drugače vseeno kje pristane. Onadva s Siriusom sta bila bolj na trnih, črnolasec se je namreč zaklel, da Spolzgada ne bo sprejel, pa če ga prisilijo tja. Seveda so mu najbolj laskale škraltne barve, kot vsem drugem, o njih pa ni bila najbolj prepričana Jade. Dobro je vedela, da je bil tudi njen ded iz Gryfondoma in bi se s tem domom samo potrdili sumi ostalih. Na nek način pa si je želela tja; tja ji je silila njena trmasta podzavest, pa tudi všeč bi ji bilo, če bi bili vsi fantje v istem domu. Ni si želela še enkrat skozi vse to, hotela je samo prijatelje in čeprav fantov ni poznala dolgo, se ji je zdelo, da jim lahko resnično zaupa. Mogoče zaradi Jamesove prismuknjenosti, Siriusovega sočutja ali Remusovega opravičila; z dečki se je počutila domače.

Oči so bile vedno Jadin sovražnik, pa najsi njene raznobarne ali oči ostalih, vedno uprte vanjo, spremljajoč vsak njen droben korak, kot da se bo nenadoma spremenila v iz pekla pobeglega hudiča. Prav nič ji ni pomagalo, ko so starejši študenti ob prihodu prvih letnikov streljali poglede preko njih. Z roko je segla po svojih laseh in jih razmršila, tako da je desni prednji del padel po njenem zrklu. Prvošolcev je bilo kakšnih trideset in ona se je drenjala med njimi, ob enem pa poskušala ostati čimbolj skrita. Glavo je sklanjala vse dokler pred njo ni stopilo rdečelaso dekle, ki se ji je zdelo nenavadno znano. Premerila jo je od glave do pet in srce ji je začelo divje biti.

"To ne more biti," je rekla sama sebi, toda obraza mlade čarovnice še vseeno ni mogla videti, ker je bila le ta obrnjena stran od naše junakinje. Ravno, ko jo je hotela ogovoriti, pa je po dvorani, ki jo je prej zapolnjevalo veselo čebljanje, zadonel močan moški glas, za katerega je Jade vedela, od kod prihaja in kdo je.

Nagovoril jih je Albus Dumbledore: "Pozdravljeni študenti in študentke, profesorji in profesorice, ter drugo osebje šole! Iskreno sem presrečen, da vas lahko pozdravim v še eno obetavno leto na naši akademiji!"
Razodel je je bučen aplavz in ravnatelj se je dobrovoljno nasmehnil, nato pa se kaj kmalu zatem ponovno oglasil: "Pozdravljeni tudi prvo letniki, ki svoje potovanje na šoli šele začenjate in vsi upamo, da boste tukaj preživeli najboljše čase svoje mladosti! Predlagam, da ne čakamo preveč dolgo; za formalne zadeve bo čas po razvrščanju in po pojedini, ki so jo za nas izvrstno pripravili naši hišni vilinci." Za Jadine pojme je bil skoraj že preveč navdušen nad vso hrano.

"Vi," je nagovoril skupino prvošolcev, ki je še vedno mencala na sredi med Drznnvraanovsko in Pihpuffsko mizo. "Kar stopite bližje, da vas razvrstimo. Spoštovana profesorica Mc'Huddra vas bo klicala po imenih, do takrat pa mirno počakajte na svojem mestu."

Visoka kosčena ženska se je množici uglajeno pridružila, čeprav se je Jade zdelo čudno, kako lahko nekdo tako elegantno in vzravnano hodi, medtem ko v rokah nosi stol in klobuk, ki je skoraj živ. Postavila je stol na podest, ki se je dvigal par stopnic nad njimi in kjer je Jade uzrla mizo učiteljev (ko si je med ravnateljevim govorom končno upala pogledati gor) in govornico. Profesorica je razgrnila dolg pergament in se skozi naočnike zazrla vanj. Podarila je še en dokaj prijazen pogled novim študentom, nato pa pričela brati: "Sirius Orion Black," je bilo prvo ime, ki ga je poklicala in radovednost jo je premagala, da se je ozrla k njegovi sestrični, ki jo je poiskala pr Splozgadovski mizi, kako je priprala črne oči, ko je Sirius sedel na stol. Jade je pozornost spet usmerila nanj in zadihala, ter le zanj stisnila pesti. Zavedala se je, kako zelo si želi njen prijatelj v Gryfinndor in bila bi zelo vesela zanj, če bi se njegova skromna želja izpolnila.

"Ah, še en Black! Če bi bil tak kot vsi ostali ne bi kaj dolgo pomišljeval, ampak izgleda, da si trd oreh. Trmast, vendar dobrega srca, čeprav navihan do ušes. Preveč živahen in nepremišljen za spolzgad, bi rekel. Gryfindor!" je zatulil klobuk in črnolasemu dečki ni bilo treba reču dvakrat, preden se je spravil k rdeče obarvani mizi, kjer so ga pozdravili s previdnim aplavzom; kljub vsemu je bil še vedno Blackov.

Minila sta dva študenta, Polly in Ezra, zdaj Pihpuffovka in Spozgadovec, oba dovolj zadovoljna s svojimi domovi, nato pa je Jadino srce pospešilo na hitro, ob poklicu njenega imena: "Jade Amor De'Groove."

Lahko bi slišal pasti šivanko, ker so se vsi čvekljivi firbci zdaj zanimali samo za Potomko in nikogar drugega. Do stola je stopala previdno, kot da bi bila na leseni brvi, ki pelje čez prepad in je že precej strohnela; tako blizu padca je bila mlada čarovnica. Sedla je na stol in pogledala svoje prijatelje, ki so še stali. James in Remus sta bila poleg drugega in oba sta ji pokazala dvignjena palca. Nasmehnila se je in utegnila opaziti še eno roko, ki ji je divje mahala. Pripadala ni nikomur drugemu, kot pa rdečelasemu dekletu, ki je prej stala tik pred Jade. Ko je ta končno ugledala dekletov obraz se je trudila, da ne bi na široko pobiljila. Bila je Lily, Lily Evans, Jadina najboljša prijateljica, ki jo je spoznala v bunkeljski šoli in ravno tista, ki je živela par ulic stran od nje. Jade se ni niti sanjalo, da je tudi rdečelaska čarovnica. Presrečno se ji je nasmehnila, Klobuk Izbiruh pa je zatulil: "Še en trd oreh, kajpak. Mar ni to otrok samega Grindelwalda?"
Mlada čarovnica se je zdrznila in zardela, glavo pa sklonila dol. Nenadoma so njeni šolski čeveljci postali zanimivi kot še nikoli.

"Pa niti ni to problem, lahko bi te vtaknil v Spolzgad in s tem potešil želje mnogih, toda preveč si razpeta. Ravno dovolj ambiciozna in pretkana za Spolzgad, ravno dovolj delovna in zvesta za Pihpuff, ravno dovolj radovedna in ustvarjalna za Drznvraan, toda pripadaš v-"
Klobuk je še pavziral, kot bi hotel še zadnjič premleti svojo odločitev in se prepričati, da je ta sploh pravilna, medtem ko je Jadin želodec v njenem trebuhu delal salte in vse možne druge vratolomne obrate.
"Gryfinndor!" je zaklical in čarovnica je še malo posedela, nevedoč ali se naj veseli ali paničari.

Vstala je in se zazrla v dvorano. Zdaj ji je bilo vseeno za njene oči, ko pa so že slišali njeno ime. Vsi so le zrli vanjo, pri Gryfinndorski mizi ni nihče ploskal, le napeto so gledali. Potomke ne bi bil nihče vesel.

Jade je zaigralo srce, ko je končno slišala ploske, ki so prihajali iz rok Remusa Lupina. Pridružil se mu je še James, nato Sirius in Lily. Ostali študenti rdeče mize pa so se na koncu le spogledali in se štirim prvošolcem počasi, a zadovoljno pridružili.