Hi :wave:!
Danes objavljava najina 19. dela.

To je bila najbolj šokantna novica, ki sem jo kadarkoli slišala. Noben od njih ni niti malo pomislil na to kakšne posledice lahko to pusti. Vsi so mislili izključno samo na denar. Čeprav me je preplavilo nešteto občutkov in bi se najraje vrgla po tleh in jokala sem vedela da ni pravi čas zato. Začela sem teci hitro kakor se je le dalo. Novice moram čim prej povedati Romeu. Resnično upam,da bo imel resitev.

Če dobro premislim, je bilo to, da me je Romeo rešil (pravzaprav bi lahko brez težav lahko sama splezala nazaj na palubo, saj smo imeli na dekliški šoli tudi plezanje, ki mi je šlo kar dobro) romantično.
A to še ni toliko pomembno, mislim, je lepo, ampak še nekaj bolj pomembnega je. Mislim, da je to bil dokaz, da me Romeo še kar ljubi. Ker če me ne bi ljubil, bi mu bilo vseeno in bi res hotel, kot je sam rekel, da se zbrišem z njegovega življenja. Ampak me je rešil, to pa ne bi naredil moški, ki me ne bi ljubil, kajne?
Moram priznati, da sem zaradi tega spet dobre volje in tudi malo zasanjana. Res sem bila vedno v svojem svetu, ampak nikoli toliko kot zdaj. To je seveda opazila moja mama.
"Rose! Zakaj si spet v svojem svetu? Zbudi se!" mi je rekla.
To pa je opazil tudi moj brat John.
"Rose, si spet postala zasanjana?" je vprašal.
"Malo pa res," sem odgovorila.
O, saj res! Johna sploh nikoli nisem omenjala. No, on je res super brat. Vedno sva bila skupaj in se zelo dobro razumeva. John je edini pripadnik moje družine, ki je dober. Ampak zdaj je precej žalosten in malo izoliran od vseh, ker je umrla njegova zaročenka Violet, ki jo ljubi tako kot jaz Romea.
Edino nekaj je. Starši so ga uspeli prepričati, da je družina Montegue (kamor spada tudi Romeo) polna izmečkov in zdaj jo tudi on sovraži. Zato mu nikoli nisem omenila Romea. Ampak saj bo razumel in me podprl? Vedno je bil razumevajoč in zelo pameten! Edino, če ga starša ne bosta prisilila takrat, da mi kaj naredi ... Ampak za zdaj ne ve za Romea, ker če ne bil tak do mene.