Hi :wave:!
Tokrat objavljava najina 25. dela. Uživajte :heart:!

Takoj sta šli na radijsko postajo in jih na kolenih prosili naj informacije o tem dnevniku razpošljejo po svetu. Sprva se niso strinjali, ker se jim majhna ladja kot je "Cassandra" ni zdela pomembna. Ampak po kakšni uri pregovarjanja so se končno strinjali. Rekli so jima, da bodo o tem poročalj čez tri dni in, da ne bodo govorili več kot 1 minuto. Arheologinji sta usodo preprosto morali sprejeti in srčno upali, da bo bo kdo to slišal.

ZAKLJUČNI EPILOG ŠT. 4
"Jutri se bo na newyorškem televizijskem programu vrtela vaša zgodba, ki ste jo napisali v dnevnik," je povedala Isabel. "Brez skrbi, ne bomo omenjali vaše osebne ljubezenske izkušnje z Romeom Monteguejom. Večinoma bomo opisovali ladjo in njeno pot na podlagi vašega dnevnika."
"In govorili bomo tudi o tem, kako je Cassandra potonila in vašo osebno izkušnjo, ker ste edini preživeli," je povedala Sandra. "Zato bi radi slišali in si zapisali, kaj se je zgodilo."
Rose je globoko vdihnila, nato pa začela govoriti: "Cassandra je potonila na dan, ko sem končala s pisanjem dnevnika. Bilo je grozno. Huje kot v Titaniku, mnogo huje."
"Kaj točno se je zgodilo?" je vprašala Isabel.
Rose je zaprla oči in se poglobila v svojo preteklost in nato začela pripovedovati: "Po kosilu sem se morala dobiti s starši. Rekli so, da se moramo nujno o nečem pomembnem pogovoriti. In se tudi smo.
"Phillip in jaz veva resnico, Rose," je začela mama.
"Kakšno resnico?" sem vprašala. Hotela sem zavlačevati.
"Ti in Romeo Montegue," je z zlobnim glasom rekel oče. "Mislim, da veš dobro o čem govorim."
"Veva, da sta se dobivala in da sta par," je rekla mama.
"Ne mislita, da ne vem. Smpak vama to ni bilo všeč. Vajina hčerka ima razmerje s sinom sovražnika. Seveda ne vesta, kaj pomeni, da ljubezen ne pozna meja. Poskušala sta ga ubiti. Dvakrat. Prvič s strupom v šampanjcem, drugič z zapestnico z nožki, kajne?"
sem rekla. Mama in oče sta bila nato popolnoma šokirana. "Nista le kruta in samovšečna. Tudi morilca sta. Samo, ker ne morata sprejeti čustev lastne hčerke!"
"Kako si drzneš povzdigniti glas na nas?!" je bila jezna mama. Ampak vseeno mi je bilo.
"Sklenino nekaj," je rekel oče.