Hi :wave:!
Danes objavljava 11. in 12. del in upava, da vama bosta všeč :hugging:!

11. Del
Še kar sem opazovala očeta, ki še kar ni nehal gledati proti kuhinji. Pojma nisem imela zakaj.
"Takoj bom nazaj," je rekel skupini moških, s katerimi se je pogovarjal.
Šel je proti kuhinji in se pred vhodom ustavil. Pogledal je naokoli in ko nobeden ni gledal - razen mene - je šel hitro notri.
Tudi jaz sem šla do kuhinje. Pogledala sem skozi stekleno okno in opazila mojega očeta, ki je v šampanjec dal nekaj čudnega. Takoj se mi je posvetilo. Oče je hotel ubiti Romea tako, da ga zastrupi!
"Rose!" je nenadoma rekla mama tako na glas, da sem se udarila ob steklo.
"Au, to boli," sem zastokala.
"Pojdi tam, kjer si bila in da mi ne delaš sramote! Ravno govorim z zelo pomembno in bogato gospo, ki bo lahko pomagala pri poslu tvojega očeta in ne morem si privoščiti sramote, razumeš?" je jezno povedala mama, nato pa šla.
Nujno moram nekaj narediti s tem, če ne bo Romeo umorjen!

12. Del
Ughh moja mami me je prisilila da sedim za mizo. Kako naj sedaj ustavim očeta. Ozrem se po jedilnici in zagledam angela(ne dobesedno seveda). Tam je stregel eden izmed naših bivših natakarjev. 5 let nazaj je delal pri nas. Takrat je bil star 20 jaz pa 15. Bil je edini ki me je razumel, ampak očetu ni bilo všeč da se družim s sužnji zato ga je odpustil. Ampak sedaj ni bilo časa da razmišljam o spominih, ki sem jih imela z njim. Ko je pogledal proti meni sem mu pomahala. Takoj me je prepoznal in prišel k meni. "O živjo Rose kaj pa ti tukaj." mi je rekel. "Nimam časa za debate ali imaš kakšen listek in kuli". V začudenju je to naredil. Jaz pa sem hitro nanj napisala:" Kakrkoli narediš ne pij šampanjca v njem je strup. Ti vse razložim kasneje Rose." Natakarju sem dala listek in mu rekla: " Odnesi ga k mladeniči, ki sedi pri mizi številka 29 in nihče te ne sme videti." Natakarju se je zdela situacija smešna , ker ni vedel kaj sem napisala. "No no nisem vedel da imaš fanta mi je v smehu rekel". Pogledala sem ga z resnim obrazom. Takrat je vedel, da se ne šalim in je naredil storjeno. Napeto sem gledala Romea, ki je prebral listek in Šampanjec naskrivaj razlil na bližnj rožo(Hvala bogu). Oče je celo zabavo opazoval kdaj se bo Romeo mrtev zgrudil po tleh ampak se to seveda ni zgodilo. Po zabavi sem namignila Romeu da pride z menoj na rob palube. "Kako veš da je bil v šampanjcu strup" me je kar takoj vprašal. "Ne vem kako naj ti to povem ampak starša sta naju videla ko sva se poljubila in te sedaj želita ubiti." Romeo pa očitno ni dojel resnosti situacije in me je poljubil na čelo in rekel: "No očitno jima ni uspelo, ker imam prepametno punco". "Ne Romeo ti ne razumeš. Ko moja starša nekaj hočeta to dobita ne glede na posledice. Verjemi da bosta poskusila še enkrat. Sedaj je vse kar lahko narediva da ju opazujeva in upava na najbolje." Romeo je kmalu postal resen z bledim obrazom je prikimal in mi zaželel lahko noč. Oba sva šla v svoji sobi prestrašena.