ROŽE NA KONCU ULICE
Tekla je po ulici in pogled uperjala pred sabo. Stekla je na Rožnato ulico in če bi gospa Bones videla, kako je pohodila njene rože pri cvetličarni, bi jo od groze nadrla kakor mačka. Tekla je in tekla. Spotaknila se je ob cvetlični lonček na tlakovani poti in padla. Stisnila se je v kot in opazovala, kako ji iz roke počasi in previdno teče kri. Rana ni bila globoka. Takrat je zaslišala globok glas. *i*Naslednjič ne pozabi, s kom govoriš.*i* In takrat so se iz meglice pojavili ljudje… Kdo so?
»Kdo je ona?« Vsa zasopla in prepotena je iz postelje splezala Adele. Pomela si je oči. Poskušala je razločiti nejasno sliko iz njenih sanj. Ker se ničesar ni dobro spominjala, je pozabila na dogodek iz sanj. V njeni sobi je bila običajno velika postelja, omara in pisalna miza, stene njene sobe pa so krasili okvirji, v katerih je bila ona in njeni družinski člani.
»Adele?« V sobo je vsa prestrašena planila njena mlajša sestrica. »Si v redu?«
»Cindy, vse je v redu. Je kaj narobe?« Jo je vprašala starejša sestra.
»Veš, v spanju si nekaj govorila. Drugače pa pohiti, če nočeš vzeti zadnje palačinke,« se je nasmehnila.
»Takoj pridem,« je rekla Adele. Preoblekla se je. Pohitela je po stopnicah in prišla v kuhinjo, kjer je že dišalo po palačinkah. »Pa le ne bom vzela zadnje, Jessy še spi.« Je dejala Cindyjina sestra. »Jessy!« Je zaklicala Leslie. To je seveda še ena izmed Adelinih sestric. In tudi ta je mlajša.
Takrat je iz sobe na vrhu stopnišča v pižami, odeta v odejo s pliškoti v roki prilezla Jessy. »Zakaj me budite?« Je rekla zaspano. »Ura je komaj 11.« Je zazehala. »Ravno to,« se je iz kuhinje zasmejala Jessyina mami. »Popoldne gremo k moji mami.« Je rekla Amelia. »In tudi za vašega atija bi bilo dobro, da pride na palačinke in odloži časopis, kajne, Tim?« Je dejala Amelia in poudarila na besedi časopis in kajne. »No, pridite, zajtrk je na mizi.«
»Veš, mami,« je rekla Adele, a že ko je hotela nadaljevati, ko se je spomnila na glas v sanjah, ki je bil namenjen tisti deklici. *i*Naslednjič ne pozabi, s kom govoriš....*i*
»Ja, ljubica?« Je rekla njena mami.
»Ah, pozabi…« Je rekla Adele, ki se je poglabljala v globoke misli njenih sanj.
»Ne boš več jedla?« Se je zaslišal glas njene sestrice Leslie.
»Ne, hvala,« je rekla Adele.
»Jaz bom njeno pojedla,« je rekla Cindy.
»Jaz sem jo prva vprašala, če ne bo več jedla,« je malo bolj jezna dodala Leslie.
»Ne prepirajta se, sicer jo bom pojedel jaz,« se je nasmehnil Tim.
Leslie in Cindy sta se še enkrat pogledali in nato odvrnili pogled druga od druge.
»No, zaradi tega pa že nista spet skregani, kajne?« Je vprašala njuna mami, a deklici sta se samo namrdnili.
»V knjižnico grem,« je končno dejala Adele.
»Prav, vrni se vsaj do kosila, še bolje bi bilo malo prej. Vem kako rada ležiš pri knjigah.« Se je nasmehnila Amelia.
Najstarejša sestra je vstala od mize in odšla po čevlje. »Adijo,« je še rekla in že je izginila za vogalom. Družina Clarke je živela hiši, še pred kratkim pa so se selili iz bloka.
Adele je hodila proti knjižnici, ki je bila nemalo stran od njenega doma. Ustavila se je pred dokaj veliko stavbo in odprla vrata. Odkar se je zadnjič odpravila v knjižnico, je bila res nekoliko drugačno urejena, lahko bi rekli razmetana, zdaj pa je bila malce bolj urejena. A Adele se za to spremembo ni niti najmanj zmenila.
»Dober dan…« Je začela Adele in glavo sklonila nekoliko bližje k knjižničarki, da je lahko prebrala njeno ime. »Dober dan, Leana Brown,« je končno dejala. Knjižničarka si jo je začela ogledovati od zgoraj navzdol, od leve proti desni, nato pa je rekla. »Adele! Koliko časa se že nisva videle, kje si bila tako dolgo?« Jo je vprašala Brownova. »Ja, pač me ni… bilo,« je v zadregi rekla deklica.
»No, kaj potrebuješ danes? Oddelek za kriminalke, grozljivke, pesmice, oddelek za… « Je začela naštevati, a jo je Adele prekinila. »Leana, imate še zmeraj staro knjižnico… Saj veš, knjige o zgodovini, preteklosti našega mesteca….« Je dejala.
»Pssst!« Je rekla kakor kača z raztrganim jezikom. »Tišje govori! Hehe,« se je narejeno zasmejala. Kaj se dogaja z Leano Brown?
Začela sem z novo zgodbo in sicer malo drugačno. Vesela bom vsakega mnenja.:purple_heart:
Lp, Cupcake
Tekla je po ulici in pogled uperjala pred sabo. Stekla je na Rožnato ulico in če bi gospa Bones videla, kako je pohodila njene rože pri cvetličarni, bi jo od groze nadrla kakor mačka. Tekla je in tekla. Spotaknila se je ob cvetlični lonček na tlakovani poti in padla. Stisnila se je v kot in opazovala, kako ji iz roke počasi in previdno teče kri. Rana ni bila globoka. Takrat je zaslišala globok glas. *i*Naslednjič ne pozabi, s kom govoriš.*i* In takrat so se iz meglice pojavili ljudje… Kdo so?
»Kdo je ona?« Vsa zasopla in prepotena je iz postelje splezala Adele. Pomela si je oči. Poskušala je razločiti nejasno sliko iz njenih sanj. Ker se ničesar ni dobro spominjala, je pozabila na dogodek iz sanj. V njeni sobi je bila običajno velika postelja, omara in pisalna miza, stene njene sobe pa so krasili okvirji, v katerih je bila ona in njeni družinski člani.
»Adele?« V sobo je vsa prestrašena planila njena mlajša sestrica. »Si v redu?«
»Cindy, vse je v redu. Je kaj narobe?« Jo je vprašala starejša sestra.
»Veš, v spanju si nekaj govorila. Drugače pa pohiti, če nočeš vzeti zadnje palačinke,« se je nasmehnila.
»Takoj pridem,« je rekla Adele. Preoblekla se je. Pohitela je po stopnicah in prišla v kuhinjo, kjer je že dišalo po palačinkah. »Pa le ne bom vzela zadnje, Jessy še spi.« Je dejala Cindyjina sestra. »Jessy!« Je zaklicala Leslie. To je seveda še ena izmed Adelinih sestric. In tudi ta je mlajša.
Takrat je iz sobe na vrhu stopnišča v pižami, odeta v odejo s pliškoti v roki prilezla Jessy. »Zakaj me budite?« Je rekla zaspano. »Ura je komaj 11.« Je zazehala. »Ravno to,« se je iz kuhinje zasmejala Jessyina mami. »Popoldne gremo k moji mami.« Je rekla Amelia. »In tudi za vašega atija bi bilo dobro, da pride na palačinke in odloži časopis, kajne, Tim?« Je dejala Amelia in poudarila na besedi časopis in kajne. »No, pridite, zajtrk je na mizi.«
»Veš, mami,« je rekla Adele, a že ko je hotela nadaljevati, ko se je spomnila na glas v sanjah, ki je bil namenjen tisti deklici. *i*Naslednjič ne pozabi, s kom govoriš....*i*
»Ja, ljubica?« Je rekla njena mami.
»Ah, pozabi…« Je rekla Adele, ki se je poglabljala v globoke misli njenih sanj.
»Ne boš več jedla?« Se je zaslišal glas njene sestrice Leslie.
»Ne, hvala,« je rekla Adele.
»Jaz bom njeno pojedla,« je rekla Cindy.
»Jaz sem jo prva vprašala, če ne bo več jedla,« je malo bolj jezna dodala Leslie.
»Ne prepirajta se, sicer jo bom pojedel jaz,« se je nasmehnil Tim.
Leslie in Cindy sta se še enkrat pogledali in nato odvrnili pogled druga od druge.
»No, zaradi tega pa že nista spet skregani, kajne?« Je vprašala njuna mami, a deklici sta se samo namrdnili.
»V knjižnico grem,« je končno dejala Adele.
»Prav, vrni se vsaj do kosila, še bolje bi bilo malo prej. Vem kako rada ležiš pri knjigah.« Se je nasmehnila Amelia.
Najstarejša sestra je vstala od mize in odšla po čevlje. »Adijo,« je še rekla in že je izginila za vogalom. Družina Clarke je živela hiši, še pred kratkim pa so se selili iz bloka.
Adele je hodila proti knjižnici, ki je bila nemalo stran od njenega doma. Ustavila se je pred dokaj veliko stavbo in odprla vrata. Odkar se je zadnjič odpravila v knjižnico, je bila res nekoliko drugačno urejena, lahko bi rekli razmetana, zdaj pa je bila malce bolj urejena. A Adele se za to spremembo ni niti najmanj zmenila.
»Dober dan…« Je začela Adele in glavo sklonila nekoliko bližje k knjižničarki, da je lahko prebrala njeno ime. »Dober dan, Leana Brown,« je končno dejala. Knjižničarka si jo je začela ogledovati od zgoraj navzdol, od leve proti desni, nato pa je rekla. »Adele! Koliko časa se že nisva videle, kje si bila tako dolgo?« Jo je vprašala Brownova. »Ja, pač me ni… bilo,« je v zadregi rekla deklica.
»No, kaj potrebuješ danes? Oddelek za kriminalke, grozljivke, pesmice, oddelek za… « Je začela naštevati, a jo je Adele prekinila. »Leana, imate še zmeraj staro knjižnico… Saj veš, knjige o zgodovini, preteklosti našega mesteca….« Je dejala.
»Pssst!« Je rekla kakor kača z raztrganim jezikom. »Tišje govori! Hehe,« se je narejeno zasmejala. Kaj se dogaja z Leano Brown?
Začela sem z novo zgodbo in sicer malo drugačno. Vesela bom vsakega mnenja.:purple_heart:
Lp, Cupcake
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo mi je všeč:heart: in komaj čakam na nov del!
0
Moj odgovor:
Upam, da kdo posluša
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(312)
Srednje.
(192)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(52)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Sam tak likam!!!!:kissing_heart::heart_eyes::blush::wink::innocent::grin::relaxed:
Lp, ...