Kot svetla zvezda na nočnem nebu, ki se pridruži ostalim in zažari v luninem ukazu, je stegnila roke visoko v nebo in se zazrla v tla. Okoli nje je šelestel ubijajoč vroč ogenj, nad njo pa plahutali soparni oblaki rdečega dima, ki so zapolnili še zadnji kos neba. Stisnila je pesti, da bi ustavila kri, ki ji je lila med prsti. Napela je vse moči, da bi ogenj ugasnila, a ta se je le večal in prihajal vedno bliže k njej. Vročina ji je tokrat prišla do živega in lahko je čutila lastne lase, ki so se cvrli kot slama.

Ni dobila pomoči lune in ni mogla ustaviti ognja. Bila je brez moči. Namesto magije, ji je iz dlani tekla temno rdeča kri. Namesto ognja, so se ji v očeh pojavile solze. Porabila je še zadnjo sapo, nato pa se zgrudila na vroča blatna tla in se pustila izkrvaveti. Moči so jo zapustile. Preplavile so jo bile, ko jih je bila želela ustaviti, zdaj, ko pa jih je najbolj potrebovala, so jo pustile ležati v lastni usodi.

Kaj sem storila? je pomislila in vedela odgovor. Res sem morala to narediti, seveda sem! je zakričala, a slišala se je le sama. Zdaj je ujeta. V ognju in noči, ki bi ji morala biti prijatelja.


~~~

Hi! Tukaj je prvi del moje zgodbe, oziroma le prolog. Res da je kratek, a obljubim, da bodo drugi deli daljši. Obljubljala sem vam zgodbo o ponijih, a se mi je zdelo, da bo lazje, če svoje ponijske junake spremenim v ljudi. Če ste zmedeni, o kateri zgodbi govorim, je to ta, v kateri je Fleurdesia, Luna ... preberete si lahko v mojem profilu in pa v objavi Fleurdesia v hvalilnici.
lp!
~fleur