Hej :dog:,
odločila sem se, da bom zgodbo Samo konji v moji glavi pričela pisti od začetka, ker mi ni bila reve všeč.

Brina

Ozrla sem se po sobi, ki je imela bele stene in bel strop. Stene so bile polne posterjev s temo konjev. Postelja je stala v levem kotu sobe in zraven postelje je bila nočna omarica. Na njej je stal kipec sivega konja in nočna lučka. Trideset cm stran od nočne omarice je bila pisalna miza. Na mizi so bili v levem kotu trije zvezki na kupu, na sredini mize je bil računalnik in za ozadje je bila slika mene in Astre in še na desni strani namizna lučka, pisala in fotografija na kateri sva bili jaz in moja kobila Astra. Ona in moja psička Pika pasme jazbečar sta moji najboljši prijateljici. Pikina posteljica je na desni strani vrat, moja miza z ličili pa na levi. Poleg mize z ličilije stala bela omara. Aja in vrata so štiri metre stran od posteje. Šla sem do mize z ličili in se pogledala v ogledalo, ki je viselo nad mizo z ličili. Videla sem dekle kostanjevo rjavih las in take barve tudi oči. Oblečena je bila v belo kratko majico in kratke hlače iz jeansa. Obrnila sem se in šla do stola, ki je stal pri pisalni mizi. Nad mizo je bilo okno. Pogledala sem ga odprla in zavzdihnila. Želela sem si iti k Astri pa je zunaj deževalo, grmelo, bliskalo se je, močno pihalo in dvakrat je bila na nebu videna strela. Pika je bila prestrašena, zato sem zagrnila zveso, ki je bila pri oknu. Mojo psičko, ki je bila še mladiček stara pribljižno tri mesece sem vzela v naročje. Vsedla sem se na posteljo in jo nežno božala. Nakar je v sobo pritekel moj brat dvojček. Skakal je po sobi in meni ni bilo nič jasno. Pika je šla v posteljico in zaspala.

“Brina.”

“Kaj? Kaj hočeš?”

“V hlev moraš!”

“Zakaj?”

“Astra bo skotila žrebička!”

“TO!”

“Stavim, da bo fantek.”

“Zakaj Astra je moja.”

“Ja in. Aja staviš punčko?”

“Ja. Itak.”

“No hitro!”

Je bil zadnji stavek preden sva oba stekla iz sobe po stopnicah. Bula sva škornje in si oblekla jopo. Takoj sem stekla v hlev. In v tretjem boksu po vrst je bila Astra. Ležala je na tleh hitro dihala in bila je živčna. Šla sem previdno do nje in jo božala po trebuhu.

“Uspelo ti bo!” sem spodbujala kobilo.

Prišel je Nik in jaz sem se prestavila do Astrine glave in jo božala Nik pa je bil pri trebuhu. Čez pet minut je bil na setu mali žrebiček.

“Ha zmagal sem! Zmagal sem! Zmagal sem!” se je hvalil Nik.

Zavila sem z očmi in pobožala novorojenega žrebička. Pogledala sem Nika, ki je tam poplesaval.

“Medtem, ko on pleše se bom spomnila imena zate malček.”

Astra je vstala in pomagala vstati žrebičku. Počasi je hodila po boksu in malček za njo.

“Ime ti bo Vulkan.” sem rekla potiho.

Temnilo se je in nisem želela, da bi bila Astri in Vulkanu na poti, zato sem potegnila Nika za kapuco od jope in šla. Zaprla sem vrata močno, da se nebi kaj zgodilo, na primer, da bi pobegnila. Odprla sem vrata hiše oba sva šla notri. Zaklenila sem ravno pravi čas, saj je mami že spraševala ali je zaklenjeno. Bila sem navdušena nad Vulkano. Mislila sem si, da imam zdaj še enega dobrega prijatelja. Bilo je že res pozno, zato sem se šla stuširat. Olekla sem pižamo na kateri je bila seveda slika konja. Pojedla sem večerjo si umila zobe in šla spat. Zjutraj sem se zbudila in stekla v hlev. Moji kobili Astri, ki je svetlo rjave barve, ima beš rep ter beš grivo v katero sem ji zataknila tri roza cvetlice.

RTM
S