Letalo je vzletelo. Opazovala sem strehe hiš, ki so postajale vedno manjše in manjše dokler niso postale majhne oddaljene barvne packe. Reke so bile videti kot tanke modre kače in polja... Oh, polja to mi je bilo najbolj všeč... Bila so nekaj posebnega. Čeprav sem zaradi mami pogosto letela z letalom mi je bil vsak polet zanimiv in čudovit.

*****

Letalo je pristalo. London... Stevardesa mi je pomagala s prtljago nato pa me odpeljala do očija. Stekla sem mu v objem. Tako zelo sem ga pogrešala... Pobožal me je po laseh.
"Spet si zrasla, srček."
Je ljubeče rekel. Nasmehnila sem se. Po dolgem času sem spet lahko govorila v nemščini.
"Seveda, da sem."
"Pridi, greva domov."
Je toplo rekel. Ko je izgovoril besedo 'domov' sem se, kar stopila. Pogrešala sem vonj po sladkem, ki je vladal v njegovi hiši in domače, preprosto pohištvo.
"Kako gre mami na nastopih?"
Je med vožnjo s taksijem vprašal. Skomignila sem. Takoj je zaznal žalost na mojem obrazu.
"Mami balet pomeni ogromno... Taka pač je. Zato sem tukaj jaz."
Njegove besede so me potolažile. Res je. Tukaj sem. Pri njemu.

Spet sem se namestila v svoji sinje modri, ogromni sobi s pogledom na cvetoč park. Iz kovčka sem vzela baletno opremo ter si nadela rožnat dres in baletne copatke. Čas je za vajo. Ob oknu sem imela dolg, lesen drog, ki ga je zahtevala mami. Desno nogo sem brez težav dvignila v višino mojega obraza ter se malce raztegnila nato pa prižgala klasično glasbo. Ni mi bila tako ljuba kot pop ali hip-hop ampak sem stisnila zobe in pustila glasbi, da mi je prodrla v ušesa. Začela sem plesati. Jutri me bodo sprejeli v Royall Ballet in moram biti pripravljena. Nisem vedela koliko je bila ura, ko sem končala. Stavim, da sem plesala več kot eno uro in pol. Pri večerji me je oči pohvalil.
"Carolina opazoval sem te pri plesu... Čudovito plešeš... Lahko bi te gledal ves dan!"
Grenko sem se nasmehnila.
"Hvala. Bi lahko zdaj začela obiskovati tudi kaj drugega. Ne samo balet... Lahko bi plesala hip-hop!"
Z upanjem v očeh sem opazovala očija kako bo od reagiral a se je samo nagajivo nasmehnil.
"In kako bi to razložila mami?"
Me je tiho vprašal.
"Saj ni treba, da ve..."
Sem rekla a sem svoje besede takoj obžalovala saj sem bila deležna enega od tistih očijevih strogih pogledov.