Zazrla sem se skozi okno maminega avta. Čeprav sem bila že osmi razred, me je še vseeno mikalo, da bi mami v slovo zajokala. » Tvoja nova šola zagotovo ne bo prav drugačna od stare«. Haha. Že moje misli so povedale vse. Nekako se mi je zdelo, da bo ta šola čisto drugačna od stare. Hodila sem na katoliško šolo, kjer smo vsi imeli odlične ocene. Nihče ni izstopal. A nova šola v novem kraju, to ni obetalo nič dobrega. Ko sem otožno stopila iz avta, sem zagledala cel kup kul otrok. Vsi so nosili drage znamke in v rokah držali najboljše telefone. Res sem bila srečna, da sem svojo nokio na tipke pustila doma. Stopila sem do dveh punc, ki sta izgledali še kar prijazni, čeprav sta obe nosili preveliki majici, raztrgane kavbojke in verige. » Hej«. Pričakovala sem vsaj kakšnem odzdrav. Toda obe sta me le premerili od glave od peta in nato je ena izdavila: »Kakšne cune maš pa ti na seb? Bila sem začudena. Nosila sem belo majico, temen bolero in pariško modre kavbojke. » To je najbrž tista nova zguba. Pojdiva čim dlje. « Hitro sem se odpravila do tajnice. Ta mi je vse prijazno razložila, nato pa me pospremila do moje učilnice. Ko sem pritisnila na kljuko, je grozljivo zaškripala. To zagotovo ni bil dober znak. Vstopila sem.


Ena nova zgodba. Če vam je všeč, lajkite in komentirate. S tem mi lahko polepšate dan. Pa napišite, če hočte nadaljevanje