Petek, 17 oktober, ob 14:00


Ležim na postelji in se smilim sama sebi. Ne ljubi se mi vstati in se začeti učiti matematiko. Pišemo jo namreč v torek. "Bella!," zakliče mama. "V kino gremo!," jo spet zaslišim. Takoj postanem boljše volje. Kino? To je za našo družino še kako čudno. Mama namreč ne mara zaslonov. Še telefona nimam, pa sem stara 12! Pohitim po stopnicah in hitro skočim v avto.

In ko končno prispemo do Cineplexa, ugotovim, da nisem vprašala mame, kateri film bomo gledali. "Veš Bella, novi del Else in Ane je zunaj in tako si je tvoja čudovita mlajša sestra Alina zaželela, da si jo ogledamo.,". OMG! Elso in Ano sem nazadnje gledala pri 7 letih! Najraje bi se zadavila. Zato sem hotela v vsem slabem poiskati vsaj eno stvar, ki je bi lahko bila pozitivna: "Ali lahko dobim svoje kokice?," "Ne.," mi hladno odvrne mami. Tako se je začelo moje že zdaj bedno popoldne.

Naslednje tri ure sem preživela z zaprtimi ušesi in odprto glavo. Razmišljala sem, kaj naj naredim. Na koncu sem mami zašepeta, da grem na wc. Tam sem se zaklenila v stranišče, kjer sem še zdaj. Čakam in čakam... V dvorano pridem ravno pravi čas: ko je filma konec. Mami ničesar ne posumi. Za zdaj.

Ko pridemo domov, je ura že 20:03. Moram iti v posteljo. Ne šalim se. Še dobro, da je jutri sobota, si mislim. Ko pa se spomnim, da v torek pišemo, mi postane slabo. Zakaj? V matematiki sem zguba. Tako vsaj pravijo moje ocene. Vesela sem, če dobim 2. Moja sestra Alina je v tretjem razredu in ima same petke. Resno. Alina je popolna. Lepa, pametna (čeprav malce otročja) in nadvse očarljiva... No, zdaj pa moram iti res spat. Ura je že krepko čez 21:00.

By:relaxed: