Shelly se objokana premetava po postelji in njene oči so na široko razprte, do nje je pristopila medicinska sestra in ji obrisala solze. Prijela jo je pod pazduhi in dvignila na noge, pomagala ji je hoditi do belih vrat, sestra jih je odprla in jo posedla na mali stol. Shelly je brezvoljno strmela v psihologinjo Lauro pred njo.
"Pozdravljena ljubica, kako si?" jo je vprašala Laura, ona pa jo je grdo pogledala.
"Egr ... slabo, kje je mami?" Shelly odgovori, zjokals se je, psihologinja pa jo je zaskrbljeno pogledala: "Luna je v bolnišnici, v oddelku ..." premolknila je.
"Mami, kje si?" je zahlipala Shelly, padla je s stola in se ponovno pričela tresti.
"Shelly," Laura je vstala in jo pobrala, odnesla jo je v posteljo in zagrnila zavese.
"Shelly," je za šepetala psihologinja in jo pobožala. "Spi,"