"Sploh nevem kaj sem mislil ob tistem trenutku... Bilo je, kot.. da sem zamrznil..." je pripovedoval Nik. "Razumem" mu je odgovarjala terapevtka."In kako si se ob tistem trenutku počutil ? Tesno ? Žalostno ? Jezno ?". "Ne, ne...nič nisem čutil... za trenutek sem se počutil, kot da nas je nekaj vedno gledalo...opazovalo...čakalo na svoj trenutek...". "Ali misliš, da je to samo v tvoji glavi ?". "Ne, ne. Nerazumete !" se je začel dreti,"nekaj je ubilo Jaka...ni se sam obesil !!!". "Gospod Nik, prosim pomirite se... niste bili vi krivi."ga je poskušala potolažiti terapevtka. "Ne,no." je jecljal, "zakaj mi noben ne verjame !".
______________________________________________________________________________________________________________

Bilo je temačno jutro. Vsi so še spali. Kako se je lahko v taki majhni vasici, zgodilo nekaj tako groznega. Leto je bilo 1983. Pet otrok je šlo v gozd kampirat. Nazaj so prišli samo štirje. Petega otroka so našli v gozdu. Obešen je bil na enem od dreves. Pod njim, na tleh, je ležav krvav nož. Ugotovili so, da sta nož in vrv na kateri je bil obešen, oba imela njegove prstne odtise. To je bilo za štiri otroke zelo traumatično, zato so začeli hoditi na terapije. Ti štirje otroci so bili Tim, Tina, Maja, ter Nik.
Sedaj je leto 1986. Otroci se ne videvajo več. Še iz hiše ne bodo stopili, saj vedo, da je tam zunaj nekaj, kar bo z njimi naredilo enako, kot z Jakom, petim otrokom.
"Iiiiiiiiiiin......končano". " Maaaaaaammiiiiii, naredu sm nalogoooooo" je kričal Tim. "Okej, lubček, a greš z mano na sprehod ?". "Ne, grem, hvala". " O, daj no dobro ti bo.... saj ne grizem". "kaj ?" jo je zaskrbljeno vprašal. Ni bilo odgovora. "Mami ? A si še dam?". Videl je, da je imel odprto okno, temveč se ni spomnil, da bi ga odpiral. Dobil je klic od svoje mame. "Mami ? Kje pa si ti ?". "Zdele pridem domov, Timi. Sej sem do zdele delala. Sori, ka ti nisem povedala". Dobil je kurjo kožo na hrbtu. Začutil je občutek, ki ga je že enkrat čutil. "K-kako ?" jo je vprašal. "Ravno sedaj si bla doma". "Ej ljubček, sori te pokličem, pozneje, ka se glih peljem, ok ?". "Ok". Tim je takoj zaklenil vsa vrata. Samo pomislek na to, da ni sam v hiši ga je zmrazil. Nenadoma je zaslišal zvok padajoče vaze. Prihajal je iz kuhinje.
___________________________________________________________
To poglavje je šele začetek, zato je tako kratko.Drugi del pride enkrat jutri, medtem pa lahko preberete Skinwalkers (predpoglavje),ok čav bav