"Bella, tukaj govorimo o resnem umoru, ki ni prvi. Veliko bi tvegala," je še vedno odločena Cecilija.
V tistem trenutku v veži zazvoni hišni telefon.
"Jaz grem!", zakliče Bella in že je ni več.
"Halo?", se Bella oglasi.
"Halo, halo!", se iz slušalke zasliši glas Belline najboljše prijateljice Lise. "Si že prebrala jutranji časopis?"
"Seveda sem."
"Kakšne nenavadne stvari se dogajajo na Akademiji Temne doline, mar ne?", pohiti Lisa.
"Zelo. Slišim, da si zelo dobre volje, bolj kot običajno," se Bella zasmeji.
"Ahh, saj me poznaš. Torej, gotovo se ti že svita kaj razmišljam," se muza Lisa
"Ali si gotova?", jo je Bella takoj razumela. "Ne bi rekla, da je tam varno, sodeč po vseh dogodkih. Poleg tega, nimam niti ene možnosti, da bi mi mati sploh dovolila kaj takšnega, Lisa,"
"Daj no, zakaj pa ne. Vse naše šole so na smrt dolgočasne," Lisa skuša prepričati Bello.
"No, nevem, bom razmislila, delo me čaka." ji odvrne Bella.
"Dobro, te bom čakala," se Lisa posmehne.

Bella, si umije obraz, ter zobe. Kostanjevo rjave lase si hitro splete v dolgo kito, ki jo zvije v figo in jo pritrdi z nekaj lasnicami. Pohiti v kuhinjo, kjer v tri rute zavije kose kruha ter sočna jabolka, ter pozvoni na zvonec v veži, ki je oznanjal odhod na njive.
"Že greva!!!", zakriči Cecilija iz zgornje spalnice. V naslednji minuti so že na poti.
Bella ima na Barnovi kmetiji prav posebno delo. Medtem, ko Cecilija, Elis in druge ženske kopljejo plevel ter žanjejo žito, Bella, s pomočjo drugih delavcev naloži pridelke na velike vozove, ter en voz tudi odpelje. Pridelke, razvaža po okoliških mestih in tudi nekaj vasicam na poti. Pot traja kar nekaj ur, vendar se Bella v družbi dveh konjev in gozdnih živali prav nič ne dolgočasi.
Naenkrat pa ji pot zaprejo, na videz pomembni možje na belih konjih. Bella ustavi konje ter može vpraša:
"Pozdravljeni gospodje, kako vam lahko pomagam?"
"Ali morda veste, kdo je morilec?", ji nič kaj prijazno odgovori ened izmed njih.
"Morilec? Kakšen morilec?"
"Ne delajte se nevedno. Vemo, da imate nekaj sledov morilca iz Akademije Temne doline.
"Ah, tega morilca," se hitro zbistri Bella, "No, jaz ne vem prav nič, gospodje. Sumim le to, da so vsi ti umori med seboj povezani. Drugega, žal nevem."
"Za zdaj ti verjamemo. Ampak, če izvemo, da ste nam lagala, se bodo zadeve zakomplicirale, mlada dama."
Spodbodejo žametno bele žrebce, in odidejo. Bella se ozre čez ramo. Zelo je presenečena. Tudi ona spodbode svoja konja in nadaljuje pot.


No, končno tudi nov del zgodbe. Ta je malo daljši kot prejšnja dva, tako da se boste lahko malo več zamotili. Upam, da vam je zgodba všeč.
Pozdravčki,
Pretty.Kitty123