Nasmehnila se je. Nekaj časa sem še strmela, da sem se prepričala, če je to res ona. Skočila sem ji v objem. Bilo je prečudovito. Kot, da bi se mi cel svet obrnil na glavo, da bi imela čisto novo življenje, ki bi bilo zares čarobno, kot dan, ki je bil prav danes tako čudovit. Vreme je razbesnelo. Veter je pozibaval drevesa, a to precej močno. "Kje pa je Daniel? Tista, zgodba, da je potonil?" Sem vprašala.

"Misliš, na tisto pravljico, ki naj bi obstajala?"
"Ja," sem odgovorila.
*i*"Od besa, ki ga je v eno sestavil Arthur in napisal na papir, je steklenico v kateri je bil spisek o tem, da je tvoj oče umrl vrgel v morje. Mislil je, da ga bo nekdo najdel. In res ga je. Na koncu je za ta papir izvedela cela ulica, mesto... Raznašalo se je od kraja do kraja. Od mesta, do države. In kmalu so zatem slišali že vsi. Predvajalo se je v vseh hišah in nemogoče je bilo spregledati to, aktualno novico, ki sploh ni resnična."*i* Posijalo je sonce. Vzdušje na tej ulici je postalo veselo.

ČEZ 2 LETI ~
"Zdaj, 18 - letno dekle Anny predajamo krono poguma, saj je premagala strah, ki ga je preživela na otoku morja Angles."
*i*Priredili so veliko slavje. Gostijo. Prišli so različni sorodniki, ki dandanes še nisem vedela, kdo so. Ampak ta dan, je bilo vse popolno.*i*

*i*Postali smo nova družina. Ne čisto nova, vendar smo se imeli lepo. Arthur, kaj se je pa njemu zgodilo? Izgnan je bil v dvorano živih strahov, ki jih noben ne more rešiti. Če bi zaslišali njegov glas: "Mami...!"*i*

Ojla,
po zelo dolgem času sem spet napisala nov del:joy::kissing_cat::heartpulse:
Zadnji del, torej konec. Upam, da vam je bil všeč:yum:
Lysm, Sladkorček