Tale bo še daljši. Vsaki sedmi bo še daljši od ostalih.

Nenadoma se je preobrazila in nekaj časa gledala. Toda fant je že bil preobražen. Opazil jo je in se obrnil. “ to se ti lahko zgodi kadarkoli, za prece časa. Zato to izkoristi” Lejla je pogledala in ga vprašala “ kako ti je ime? In kako so postal volkodlak?” nekaj časa jo je samo gledal “ no, kako si postal volkodlak je skrivnost. Ime mi je Gaj. Pridi nekaj ti bom pokazal samo sledi mi. In sama sreča, da ne vemo kdo si ti je dejal sam pri sebi.” Lejla je pokimala in mu sledila. Tekla sta vdolž potoka. Prišla sta do votline in jezera. Na jasi ni bilo drugega pa še to je opazovala skozi trnovje. “ pridi po potoku bo šlo. Skoči v potok in mi sledi.” sledila mu je in prišla sta na drugo stran. “ to je moj kotiček. Sem se lahko zatečeš če karkoli rabiš. V votlino se tudi lahko skriješ, oziroma skriješ svoje stvari. naprimer domačo nalogo.” Lejla je bruhnila v smeh “ in jo prepišeš to ti pa že ne bom dovolila!”
Čez nekaj dni sta postala dobra prijatelja, skupaj sta se drsala, obema pa je šlo vsakonočno čaranje dobro od rok. Nekoč so mogli drevo začarati v grozljivo podobo, pa je Lejlino postalo kosmato, Gajevo pa v ptico. A Lejla še vedno ni vedela veliko o Gaju. Nekega vikenda pred počitnicani pa je v njihovo sobo prošla novica: deček iz prvega letnika neznano zakaj odšel v gozd, njegovo truplo so našli na robu gozda vso izmaličeno, njegov obraz je bil poln groze...