Po večerji sem se stuširala in odšla v sobo. Anna je sedela na svoji postelji in nekaj pletla. "Za Coco" je razložila "da se bo lahko vsaj malo zamotil kadar bova v šoli".
Naslednji dan se je Anna zbudila že zelo zgodaj, pogledala je na svojo desno - Bella še spi. Malo bo še poležala v postelji.
Zbudila jo je Bella "Anna, zbudi se, zajtrk je".
Pri zajtrku je oče mimogrede dejal: "Ponoči se je nekaj podilo po podstrešju. Verjetno je bil polh, zato sem nastavil past". "Dobro" reče mama "upam, da se ujame, potem pa ga bomo spustili v naravo". Z Anno se prestrašeno spogledava. Komaj sem se zadržala, da nisem kar takoj stekla pogledat, če je Coco uredu. Hitro sva pojedli in stekli na podstrešje. Mama je za nama klicala: "Punci, pospravita posodo za seboj". A nama ni bilo mar za to. Ko sva čisto zadihani pritekli na podstrešje, je Coco takoj prišel k nama se crkljat. Obe sva si oddahnili. "Bella, takoj mu morava najti novo skrivališče! Srečo sva imeli, da ga oče ni opazil in da je škatli in ostalo zamenjal za navadno staro kramo, ki leži tu zgoraj".