Hi!
Tako vesela sem da ste z mano.

Isabelle

Da si ne bi kdo mislil, da je ona bolj zagreta bralka od mene. Rada bere, a predvsem jo skrbi, da mi bo zmanjkalo knjig in bo morala z mano gledat Igre lakote. Niso ji všeč, ker citiram »Preveč ljudi umre.« Konec citata. Zaenkrat sem naštela deset knjig, pa še niti na polovici nisem. Res jo skrbi zame. Končala sem. Terra je s sabo vzela trideset knjig. Wow. Neverjetno, saj sploh nima tako velike potovalke. Ali pa ima v njej samo knjige. To bi bilo popolnoma mogoče. Takšna pač je Terra. Nepredvidljiva. Prišli smo do templja. Neverjetno je, da so že stari Egipčani znali oblikovati takšne oblike iz skal. Ko smo si dobro ogledali Abu Simbel, smo z letalom odleteli nazaj v Cairo. Ko smo se vrnili, smo se odpravili v apartmaje. Povečerjali smo in med tem nam je učiteljica povedala, da gremo jutri pogledat Veliko sfingo. Kul. Ko rečem velika, mislim resno. Visoka je okoli dvajset metrov in tehta petnajst ton. Znanstveniki se sprašujejo, kako so Egipčani že v starih časih dvigovali tako velike bloke skal. Trenutno ostajajo na ideji škripcev.

Jutro je. Zbuditi smo se morali sami, toda jaz se itak vsak dan. Skoraj vsak dan. Do sfinge smo se najprej s kombijem (normalne velikosti) vozili petindvajset minut. Nato pa smo šli še dvajset minut peš. Na koncu smo imeli vsi pesek v čevljih. A bilo je tako peskovnato lepo, (če je to beseda) da to nobenega ni motilo. Če ste že kdaj bili v Parizu in videli Eifflov stolp, veste kako je to. Pričakuješ nekaj res veličastnega, a te vseeno preseneti, ker je še lepše kot si si predstavljal. In ta občutek je čudežen. Če ga še niste občutili, upam, da ga boste kmalu. Če bi morala Sfingo opisat z eno besedo bi rekla… Veličastno.