Pisalnica
Hej! Prepričali ste me in tu je nov del XD!:purple_heart: Še enkrat oprostite, da me ni bilo! Vseeno uživajte!
Vlegla sem se na posteljo in gledala Adriana, kako si na neki čudni uri nekaj nastavlja. »Kaj delaš?« ga vprašam. »Budilko si štimam, pozabil sem že kako se nastavi na navadni uri. Aja, to je čavčav, z njim si lahko nastaviš vsak alarm, uro, minuto, ali leto, oh, čakaj, celo desetletje in vedno se bo alarm sprožil. Jo je pa malce težko nastaviti,« pove Adrian. »Ooo, uau!« Vem, da sem to besedo v teh dneh rekla že neštetokrat, ampak je vse tako razburljivo. Ko se mi ne da več gledati Adriana, se pokrijem z deko in zaspim.
Pa me spet nekdo zbudi! In tokrat je to čavčav, ki ga je včeraj nastavljal Adrian. »Čas je, da vzamemo kovčke in gremo na letališče,« vzklikne stric. »Juhu,« zavpijem namesto odgovora. Stric iz tenda potegne ogromna kovčka in dve živali. Ena je moj rešman Spookie, druga pa mislim, da je od Adriana, ker jo prvič vidim. »Kaj pa je ta žival?« ga vprašam. »Misliš bubko?« skomigne Adrian. »Ja,« mu pokimam. »In, kako mu je ime.« »Ji je ime,« me besno popravi Adrian. »Čisto vsi mlajši jo zamešajo za fantka! In ja, ime ji je Bell!« reče ponosno. Čisto se raznežim. Tako je luštna! »Če nočeta zamuditi letala, potem zagrabita kovčke in pojdimo!« naju začne priganjati stric. Hitro pograbiva vsak svoj kovček in ga natovoriva na bližnja vozička, nanju pa dava še Bell in Spookija. S stricem gremo skozi glavni vhod. Ko pridemo na letališče tam kar mrgoli otrok! Sprehodimo se proti letališču. »Kje pa je letalo 7 in ½?« začudeno vprašam, ker ga nikjer ne vidim. »A moramo tako kot pri Harryju Potterju skozi pregrado?« Stric se nasmehne in me vsmeri proti zanikrnemu dvigalu na katerem piše: V POPRAVILU! Brezskrbno vstopi vanj, midva z Adrianom (jaz sem osupla in navdušena hkrati) pa za njim. Stric na dvigalu pritisne številki sedem in osem hkrati. Dvigalo se namesto na vzgor začne peljati naprej. V nadstropju z višjo številko smo, hitreje gre. Na koncu se ustavi med številko sedem in osem, tako, da mislim, da smo se zataknili in postanem panična. Potem se mi pa posveti. Tu je letalo 7 ½! Od veselja skoraj zavpijem in tudi bi, če se ne bi odprla vrata. Znajdem se pred ogromnim letalom pred in že v katerem je ogromno otrok. Nekateri imajo na sebi že oblečene uniforme barve svoje podšole, drugi pa so prav smešno oblečeni. Mogoče je taka magijska kultura. S stricem se poslovimo, z Adrianom pa se mu na koncu še zahvaliva za vse. Skupaj se odpraviva v letalo, stric pa nazaj proti dvigalu, ki kar stoji tam na sredi letališča. Adrian mi reče. »Poglej... Jaz sem star 16, tako, da hodim v 4. razred. In no... Četrti razredi tako kot vsi drugi sedijo v svojem prostoru. Zato boš morala sedeti brez mene. Ampak ničesar se ti ni treba bati, ker ti bodo profesorji dali vsa navodila.« Pokimam mu in on se mi nasmehne. Pospremi me do prvega prostora, on pa se napoti v svoj prostor. Ko odprem vrata se mi zdi kot, da sem (tako vsaj rečejo na letalih) v prvem razredu. Vse je tako lepo, da je skoraj, kot, da ne bi bilo res. Navdušeno odkorakam do najbližjega sedeža.
Se nadaljuje...
Vlegla sem se na posteljo in gledala Adriana, kako si na neki čudni uri nekaj nastavlja. »Kaj delaš?« ga vprašam. »Budilko si štimam, pozabil sem že kako se nastavi na navadni uri. Aja, to je čavčav, z njim si lahko nastaviš vsak alarm, uro, minuto, ali leto, oh, čakaj, celo desetletje in vedno se bo alarm sprožil. Jo je pa malce težko nastaviti,« pove Adrian. »Ooo, uau!« Vem, da sem to besedo v teh dneh rekla že neštetokrat, ampak je vse tako razburljivo. Ko se mi ne da več gledati Adriana, se pokrijem z deko in zaspim.
Pa me spet nekdo zbudi! In tokrat je to čavčav, ki ga je včeraj nastavljal Adrian. »Čas je, da vzamemo kovčke in gremo na letališče,« vzklikne stric. »Juhu,« zavpijem namesto odgovora. Stric iz tenda potegne ogromna kovčka in dve živali. Ena je moj rešman Spookie, druga pa mislim, da je od Adriana, ker jo prvič vidim. »Kaj pa je ta žival?« ga vprašam. »Misliš bubko?« skomigne Adrian. »Ja,« mu pokimam. »In, kako mu je ime.« »Ji je ime,« me besno popravi Adrian. »Čisto vsi mlajši jo zamešajo za fantka! In ja, ime ji je Bell!« reče ponosno. Čisto se raznežim. Tako je luštna! »Če nočeta zamuditi letala, potem zagrabita kovčke in pojdimo!« naju začne priganjati stric. Hitro pograbiva vsak svoj kovček in ga natovoriva na bližnja vozička, nanju pa dava še Bell in Spookija. S stricem gremo skozi glavni vhod. Ko pridemo na letališče tam kar mrgoli otrok! Sprehodimo se proti letališču. »Kje pa je letalo 7 in ½?« začudeno vprašam, ker ga nikjer ne vidim. »A moramo tako kot pri Harryju Potterju skozi pregrado?« Stric se nasmehne in me vsmeri proti zanikrnemu dvigalu na katerem piše: V POPRAVILU! Brezskrbno vstopi vanj, midva z Adrianom (jaz sem osupla in navdušena hkrati) pa za njim. Stric na dvigalu pritisne številki sedem in osem hkrati. Dvigalo se namesto na vzgor začne peljati naprej. V nadstropju z višjo številko smo, hitreje gre. Na koncu se ustavi med številko sedem in osem, tako, da mislim, da smo se zataknili in postanem panična. Potem se mi pa posveti. Tu je letalo 7 ½! Od veselja skoraj zavpijem in tudi bi, če se ne bi odprla vrata. Znajdem se pred ogromnim letalom pred in že v katerem je ogromno otrok. Nekateri imajo na sebi že oblečene uniforme barve svoje podšole, drugi pa so prav smešno oblečeni. Mogoče je taka magijska kultura. S stricem se poslovimo, z Adrianom pa se mu na koncu še zahvaliva za vse. Skupaj se odpraviva v letalo, stric pa nazaj proti dvigalu, ki kar stoji tam na sredi letališča. Adrian mi reče. »Poglej... Jaz sem star 16, tako, da hodim v 4. razred. In no... Četrti razredi tako kot vsi drugi sedijo v svojem prostoru. Zato boš morala sedeti brez mene. Ampak ničesar se ti ni treba bati, ker ti bodo profesorji dali vsa navodila.« Pokimam mu in on se mi nasmehne. Pospremi me do prvega prostora, on pa se napoti v svoj prostor. Ko odprem vrata se mi zdi kot, da sem (tako vsaj rečejo na letalih) v prvem razredu. Vse je tako lepo, da je skoraj, kot, da ne bi bilo res. Navdušeno odkorakam do najbližjega sedeža.
Se nadaljuje...
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
komi čakam na nasledni del!!!!
1
Moj odgovor:
Bi?
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Ali sem bi?
Dober dan.
Kot že naslov pove, je moje uprašanje ali sem biseksualka. Da pa boste znali odgovoriti vam najprej povem mojo zgodbo.
Stara sem 13 in hodim v 8 razred OŠ. Vedno sem bila zaljubljena v fante. Res. Mislim enkrat sem bila v enega, nato v drugega, menjavala sem jih na kkšn mesec. Z nobenim nisem hodila, samo va je sem bila. Moja sošolka je že 3 leta v istega in nevem kako ji rata. No in zdej že ful časa(ene 4 oz. 5 mesecev) nisem v nikogar. Mislim, še vedno ko vidim nekoga pomislim "o ta je pa lep" ali pa "stem bi se pa dalo biti skupaj." Ampak mi noben ni bil dejansko všeč. Ne zares.
No in jst imam tudi zelo dobro prijateljico, ki je isto stara kot jaz, na isti šoli, samo v sosednji razred hodi. In ona je lepa. Pač vidiš jo in je lepa. Sama sicer ne misli tako ampak je. No in ona se veliko druži z mano in celo pri slovenščini sedi z mano in danes sem jo pospremila domov in je prijazna im vse. No in jst ko jo vidim sem tko vav kok je lepa. In med poukom včasih samo gledam vanjo. Mislim, si ne predstavljam da sva skupi pa se poljubljava ampak mi je lepa. Drugače ona je hetero. 100%.
Imam pa še eno prijateljico ki je bi. Mislim tega nikoli ne omenjamo ampak je rekla da je bi. Samo tko povem. Mi pa ni všeč. Kot prijateljica ja, v ljubezenskem smislu pa ne.
In zdaj me zanima če sem bi.
-------------
Hvala če si to prebral/a in lepo prosim, da če veš kako in kaj da mi odgovoriš. Hvala.
Lep dan še naprej!
Kot že naslov pove, je moje uprašanje ali sem biseksualka. Da pa boste znali odgovoriti vam najprej povem mojo zgodbo.
Stara sem 13 in hodim v 8 razred OŠ. Vedno sem bila zaljubljena v fante. Res. Mislim enkrat sem bila v enega, nato v drugega, menjavala sem jih na kkšn mesec. Z nobenim nisem hodila, samo va je sem bila. Moja sošolka je že 3 leta v istega in nevem kako ji rata. No in zdej že ful časa(ene 4 oz. 5 mesecev) nisem v nikogar. Mislim, še vedno ko vidim nekoga pomislim "o ta je pa lep" ali pa "stem bi se pa dalo biti skupaj." Ampak mi noben ni bil dejansko všeč. Ne zares.
No in jst imam tudi zelo dobro prijateljico, ki je isto stara kot jaz, na isti šoli, samo v sosednji razred hodi. In ona je lepa. Pač vidiš jo in je lepa. Sama sicer ne misli tako ampak je. No in ona se veliko druži z mano in celo pri slovenščini sedi z mano in danes sem jo pospremila domov in je prijazna im vse. No in jst ko jo vidim sem tko vav kok je lepa. In med poukom včasih samo gledam vanjo. Mislim, si ne predstavljam da sva skupi pa se poljubljava ampak mi je lepa. Drugače ona je hetero. 100%.
Imam pa še eno prijateljico ki je bi. Mislim tega nikoli ne omenjamo ampak je rekla da je bi. Samo tko povem. Mi pa ni všeč. Kot prijateljica ja, v ljubezenskem smislu pa ne.
In zdaj me zanima če sem bi.
-------------
Hvala če si to prebral/a in lepo prosim, da če veš kako in kaj da mi odgovoriš. Hvala.
Lep dan še naprej!
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(54)
Vesela šola me ne zanima.
(90)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(161)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(56)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
omggg full je cuteee, a lohk nardis ceu tutoriall?:sweat_smile::heart_eyes::heart_eyes::he
