,, Sori, ker greva tu ampak, če te teta vidi bo znorela preprosto ne prenese ranjenih frocov,'' ter hitro doda: ,,no offense.'' Viktorija mi nakaže naj počakam in previdno odpre vrata, ter pogleda naokoli, in pokima z glavo. Znajdeva se v bež predsobi obešalnik je ovešen in omara je polna čevljev, večinoma Viktorijinih. Včasih se počutim prav trapasto, ko pomislim na predsobo v naši vili in res prav dobro vem, da sem razvajena smrklja, ki misli, da imajo vsi posebno sobo za hranjenje oblačil in čevljev. Viktoriji sledim v sobo in obstojim na sredi saj ne vem, kam naj se dam poleg tega pa me bolečina v glavi čedalje bolj kljuva.
Viktorija me potegne v svojo sobo in reče: ,,usedi se na stol jaz grem pa po led pa papir, mislim izgledaš, kakor, kakšen boksar, jutr boš rabla sončna očala,'' in se mi nasmehne. Jaz pa pokimam in začnem mencati z rokami, da bi se zaposlila pogledam Viktorijino pisalno mizo. Malce neurejena vendar pa drugače čisto brez okrasja, nobenih ljubkih figuric, nobenih slik ali motivacijskih rekov. Moja sestrična je čisto in za te stvari njena miza se šibi od figuric, fotk s prijateljicami in bedastoč, kot so verjemi vase. V bistvu razen volka in zvezdnic tukaj ni nič osebnega, no v moji sobi je samo ena slikica nad posteljo, ki jo moram vsekakor odstraniti preden me dokončno razglasijo za noro. Vrata zaškripajo in se odprejo skoznje pa stopi Viktorija in mi potisne vrečo graha na čelo ter mi poda robčke.
,,Upam, da rada odgovarjaš na vprašanja, ker jih Eva rada postavlja, no vsaj Gasket bo dala mir, ker no ja noče leteti s šole, a boli?'' vpraša in dvigne glavo proti meni.
Odkimam in samo zaprem oči ob blagodejnem hladu ter molčim Viktorija pa nadaljuje: ,,no ja saj vsaj ni za stalno nekaj časa boš bila marogasta potem pa konec, trapasta Gasket!'' Pogleda vstran ter vzdihne jaz pa molčim očitno si nimava veliko za povedat.
,,Jutri po pouku bi šle lahko vse štiri v kino, kaj praviš, da bi se malo sprostile?'' vprašam ter se trudim, da ne kažem kako pomembna se mi zdi tu vsa zadeva in.
Viktorija pokima in reče: ,,Sure, moram mal popraviti te zadeve s frendicami in te fore in pošli še zgodbico, da jo pogledam, ker bova mogli kmalu končat.'' Potegnem telefon ven in ji pošljem, ter se spomnim, da bom morala oditi domov, ker če me Bea vidi tako se ji bo zmešal od skrbi.
,,Em zdajle bom morala iti domov, ker bo moje kap, hvala za vse in adijo,'' zamrmram in pohitim iz stanovanja, šele, ko se znajdem zunaj v hladnem večeru umirjeno zadiham. Viktorija me spravlja v čisto živčnost in tako presneto skrivnostna je! Vendar mi tok mojih misli prekine cvileča Rozi: ,,OMG, OMG, OMG Viktorija je tako lepo poskrbela zate Sweetie in branila te je, kljub temu, da jo je strah.'' Zdi se mi, da se Logan mula v kotu ampak Rozi ima prav še posebno zadnji del, ojoj, le kaj je z mano?
,,In jutri imaš nekakšen zmenek z njo že res, da so tu še tista Sky in Eva.'' vzklikne Rozi ,,To je le prvi korak do tega, da postaneta punci je le še malo in potem se poročita, uuuu kakšno obleko boš imela Viki bo itak čudovita!'' vzklikne Rozi. ,,SLOW DOWN, joj marička zberi se, a se sploh poslušaš, daj zmisli si še ime cucka, prosim! In, ko boš prišla pomoči svojo razgreto glavo v bazen preden ti, kdo reče, da imaš vročino!'' Loganin tečni glas preseka moje sanjarije. Doma res sledim njenemu nasvetu in si parkrat pošpricam obraz saj tako ali tako dobro dene, vendar pa še šele zdaj zavem, kako sebična trapa sem. Koliko teže mora čutiti Viktorija in sramu ter strahu. Zunaj se nenadoma ne počutim več varno in hitro odklenem vrata in stečem v dnevno sobo. Usedem se v velikanski naslonjač ter prižgem trapast film o novofundlandcu, ter se zavijem v deko. Le kako lahko Viktorija tako mirno spi, če sploh spi, kaj, če je vseskozi budna? Ali pa zaspi v strahu, kar ni preveč boljše.
Zdajle nekaj časa nisem objavljala, zaradi dela z šolo in tale del je malce krajši. Zahvaljujem se Clari in Spominčici za lep komentari.
Upam, da vam je bil ta del všeč in lep pozdrav:unicorn: