Na zmajih smo poleteli v nočno nebo ki je bilo temno, brez zvezd in z nad otokom si lahko videl srhljivo megljico lahkotno vijolične barv. Leteli smo dokler se ni skozi noč zaslisal krik. Krik strahu. Poleteli smo proti kraju od koder je prišel krik pristali smo na jasi na kateri je stal.... Matija.....To je bila zadnja stvar katero smo pričakovali. Matiju se je na ustih narisal hudoben nasmešek. " Strel!" je piklical in k njem je poletela njegova zmajklja Strela."Priden fant" je rekel Streli ki ni bila več lahkotno lilijaste barve a temno vijolične iz oči pa se ji je svetila bela svetloba. " Daj, Strel, daj." je Matija nežno prigovarjal stvoru podobnemu zmaju. Zmaj je odprl usta in iz njih se je privil vijoličasti dim ki je v trenutku obdal Stello, Mirabell, Tijo Snežko, Oliverja, Narciso, Anabet, Elektro in...Dancer me je prijel v gobec in me vrgel na drevo nato je dim objel še mojega zmaja. Pogledala sem moje prijatelje. Niso se premaknili bili so primiru kot kipi. " Dol!" Mi je ukazal Matija. Nisem se premaknila."Dol!""Dol ali pa tlše tebe spremenim v kamen."mi je zagrozil." Ko odgovoriš na nekaj mojih vprašanj" sem hitro zavpila...
SE NADALJUJE