PisalnicaSOLVED KINGDOM / Edward Munski
21
Pomislila je kdo, ali še bolje kaj naj bi bila.
Nekdo, ki je vedno prisoten, a ga ne vidimo, sliši vse - a nima ušes, vidi vsako podrobnost naenkrat – pa nima oči.
Končno se ji je posvetilo.
EDWARD MUNSKI
Bila je zrak.
Razgledala se je okoli sebe. Bila je v templju, če je sklepala po številnih svečah, dišavah in belem cvetju, ter je lebdela čisto pri vrhu. Po prostoru so bili razporejeni kamniti kvadri okrašeni z okrasjem. Zaslišala je komaj slišno recitiranje dolgih, težkih verzov.
V kotu dvorane je pri enem od blokov čepela ženska, katere obraza ni mogla videti. Pred seboj je imela knjigo, brala iz nje in po tiho molila. Auriel – kot zrak – je počasi prilebdela k njej. Obraza ženske še vedno ni videla, se je pa zagledala v kamniti blok pred njo. Če bi v tistem trenutku imela snovno telo, bi jo zagotovo spreletel srh.
Kamniti kvadri niso bile obredne mize, kot je sprva mislila, ampak grobovi. Natančneje sarkofagi vdelani v kamen. Če si od bližje pogledal so imeli pribite zlate ploščice z imeni; ženska je torej čepela pred grobom EDWARDA MUNSKEGA. Nenadoma je ženska vstala, razprla svoja (začuda) siva krila in roke stegnila nad glavo. Zunaj je pričelo grmeti in se bliskati.
Postava je bila še trenutek prej prestrašena, zdaj pa je glavo nagnila v znak in pogledala v strop. Auriel je kar zmrazilo. Krokarji so začeli krakati na vrhu stebrov templja. Od tu naprej se je vse odvijalo zelo hitro.
Ženska se je začela zlobno smejati in v tistem trenutku je strela razklala strop in udarila točno v grob Munskega. Auriel je gledala, kako se je iz groba prikazala majhna svetleča kroglica v velikosti kovanca. Ni mogla odvrniti pogleda, saj jo je nevidna sila počasi vlekla bližje k grobu. Trudila se je odlebdeti stran, a ji ni uspelo, saj je telo ni ubogalo in se ni mogla premikati. Tako je le čakala in gledala.
Postava je stegnila roko proti nenavadni modri lučki, in zadnje kar je Auriel videla, so bili čarovničini kot zlato rumeni lasje, ki so plapolali v nevihtnem vetru.
Težka črna zavesa se ji je spustila pred oči in zdelo se ji je, da jo valovi vetra odnašajo stran.
:speaking_head: Vsem želim veliko snega in lepe zadnje dneve v tem letu 2020! Naslednji del pride kmalu, naslov bo OBISK. Ne tako dramatičen, a vseeno zanimiv.
Nekdo, ki je vedno prisoten, a ga ne vidimo, sliši vse - a nima ušes, vidi vsako podrobnost naenkrat – pa nima oči.
Končno se ji je posvetilo.
EDWARD MUNSKI
Bila je zrak.
Razgledala se je okoli sebe. Bila je v templju, če je sklepala po številnih svečah, dišavah in belem cvetju, ter je lebdela čisto pri vrhu. Po prostoru so bili razporejeni kamniti kvadri okrašeni z okrasjem. Zaslišala je komaj slišno recitiranje dolgih, težkih verzov.
V kotu dvorane je pri enem od blokov čepela ženska, katere obraza ni mogla videti. Pred seboj je imela knjigo, brala iz nje in po tiho molila. Auriel – kot zrak – je počasi prilebdela k njej. Obraza ženske še vedno ni videla, se je pa zagledala v kamniti blok pred njo. Če bi v tistem trenutku imela snovno telo, bi jo zagotovo spreletel srh.
Kamniti kvadri niso bile obredne mize, kot je sprva mislila, ampak grobovi. Natančneje sarkofagi vdelani v kamen. Če si od bližje pogledal so imeli pribite zlate ploščice z imeni; ženska je torej čepela pred grobom EDWARDA MUNSKEGA. Nenadoma je ženska vstala, razprla svoja (začuda) siva krila in roke stegnila nad glavo. Zunaj je pričelo grmeti in se bliskati.
Postava je bila še trenutek prej prestrašena, zdaj pa je glavo nagnila v znak in pogledala v strop. Auriel je kar zmrazilo. Krokarji so začeli krakati na vrhu stebrov templja. Od tu naprej se je vse odvijalo zelo hitro.
Ženska se je začela zlobno smejati in v tistem trenutku je strela razklala strop in udarila točno v grob Munskega. Auriel je gledala, kako se je iz groba prikazala majhna svetleča kroglica v velikosti kovanca. Ni mogla odvrniti pogleda, saj jo je nevidna sila počasi vlekla bližje k grobu. Trudila se je odlebdeti stran, a ji ni uspelo, saj je telo ni ubogalo in se ni mogla premikati. Tako je le čakala in gledala.
Postava je stegnila roko proti nenavadni modri lučki, in zadnje kar je Auriel videla, so bili čarovničini kot zlato rumeni lasje, ki so plapolali v nevihtnem vetru.
Težka črna zavesa se ji je spustila pred oči in zdelo se ji je, da jo valovi vetra odnašajo stran.
:speaking_head: Vsem želim veliko snega in lepe zadnje dneve v tem letu 2020! Naslednji del pride kmalu, naslov bo OBISK. Ne tako dramatičen, a vseeno zanimiv.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super kul! Res me zanima, kaj se bo zgodilo! :purple_heart::blue_heart::heart::purple_heart::blue_heart::heart::trophy::medal::trophy::medal::trophy::medal:
p.s.: na zrak nisem niti pomislila:sweat_smile:, super si to naredila :thumbsup:
p.s.: na zrak nisem niti pomislila:sweat_smile:, super si to naredila :thumbsup:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Waw. Waw!!! To je norooo:purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart:
Ps. pred nrkaj dnevi sem objavila pesem vezano na stekleni prestol oz na Aelin. Vesela bi bila če bi pesem prebrala
Ps. pred nrkaj dnevi sem objavila pesem vezano na stekleni prestol oz na Aelin. Vesela bi bila če bi pesem prebrala
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ne-morem-vrjeti! Preveč je dobro! Omb to nisi Zemljanka! Tega normalen človek ne more napisati. Priznaj, da si iz druge galaksije in si na Zemljo prišla nam polepšati dni s svojo zgodbo!
0
Moj odgovor:
Pinkgirl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Valeta - problem
Včeraj mi je pisala sošolka, kakšno obleko bom imela za valeto, ker so šli kupit obleko za mojega soplesalca. ( moja sosolka je njegova prijateljica ne sestra ) Jaz sporočila nisem videla, ker nisem imela telefona, in sem ga prebrala šele danes zvečer, zato sem odgovorila sele danes zvecer
Soplesalcu sem že prej povedala, kakšno obleko bom imela, ampak si očitno ni zapomnil in je zato spraševal naprej. Jaz tega nisem povedala nikomur drugemu, razen njemu zato tudi ona ni mogla vedeti in me je morala vprašati.
Zdaj sem povedala, kaksno bom imela ampak mi ni čisto jasno, zakaj me ni mogel on direktno vprašati, namesto da gre to preko drugih. Sej ne plesem z njo ampak z njim. in a me bo jutri cudno gledo veretno si je mislo da sem grozna ker nisem takoj odpisala ampak naslednji vecer ampak o je bravo obleke vedo zato ne vem a je pozabil.
Soplesalcu sem že prej povedala, kakšno obleko bom imela, ampak si očitno ni zapomnil in je zato spraševal naprej. Jaz tega nisem povedala nikomur drugemu, razen njemu zato tudi ona ni mogla vedeti in me je morala vprašati.
Zdaj sem povedala, kaksno bom imela ampak mi ni čisto jasno, zakaj me ni mogel on direktno vprašati, namesto da gre to preko drugih. Sej ne plesem z njo ampak z njim. in a me bo jutri cudno gledo veretno si je mislo da sem grozna ker nisem takoj odpisala ampak naslednji vecer ampak o je bravo obleke vedo zato ne vem a je pozabil.
