SOLVED KINGDOM / Edward Munski
21
Pomislila je kdo, ali še bolje kaj naj bi bila.
Nekdo, ki je vedno prisoten, a ga ne vidimo, sliši vse - a nima ušes, vidi vsako podrobnost naenkrat – pa nima oči.
Končno se ji je posvetilo.
EDWARD MUNSKI
Bila je zrak.
Razgledala se je okoli sebe. Bila je v templju, če je sklepala po številnih svečah, dišavah in belem cvetju, ter je lebdela čisto pri vrhu. Po prostoru so bili razporejeni kamniti kvadri okrašeni z okrasjem. Zaslišala je komaj slišno recitiranje dolgih, težkih verzov.
V kotu dvorane je pri enem od blokov čepela ženska, katere obraza ni mogla videti. Pred seboj je imela knjigo, brala iz nje in po tiho molila. Auriel – kot zrak – je počasi prilebdela k njej. Obraza ženske še vedno ni videla, se je pa zagledala v kamniti blok pred njo. Če bi v tistem trenutku imela snovno telo, bi jo zagotovo spreletel srh.
Kamniti kvadri niso bile obredne mize, kot je sprva mislila, ampak grobovi. Natančneje sarkofagi vdelani v kamen. Če si od bližje pogledal so imeli pribite zlate ploščice z imeni; ženska je torej čepela pred grobom EDWARDA MUNSKEGA. Nenadoma je ženska vstala, razprla svoja (začuda) siva krila in roke stegnila nad glavo. Zunaj je pričelo grmeti in se bliskati.
Postava je bila še trenutek prej prestrašena, zdaj pa je glavo nagnila v znak in pogledala v strop. Auriel je kar zmrazilo. Krokarji so začeli krakati na vrhu stebrov templja. Od tu naprej se je vse odvijalo zelo hitro.
Ženska se je začela zlobno smejati in v tistem trenutku je strela razklala strop in udarila točno v grob Munskega. Auriel je gledala, kako se je iz groba prikazala majhna svetleča kroglica v velikosti kovanca. Ni mogla odvrniti pogleda, saj jo je nevidna sila počasi vlekla bližje k grobu. Trudila se je odlebdeti stran, a ji ni uspelo, saj je telo ni ubogalo in se ni mogla premikati. Tako je le čakala in gledala.
Postava je stegnila roko proti nenavadni modri lučki, in zadnje kar je Auriel videla, so bili čarovničini kot zlato rumeni lasje, ki so plapolali v nevihtnem vetru.
Težka črna zavesa se ji je spustila pred oči in zdelo se ji je, da jo valovi vetra odnašajo stran.
:speaking_head: Vsem želim veliko snega in lepe zadnje dneve v tem letu 2020! Naslednji del pride kmalu, naslov bo OBISK. Ne tako dramatičen, a vseeno zanimiv.
Nekdo, ki je vedno prisoten, a ga ne vidimo, sliši vse - a nima ušes, vidi vsako podrobnost naenkrat – pa nima oči.
Končno se ji je posvetilo.
EDWARD MUNSKI
Bila je zrak.
Razgledala se je okoli sebe. Bila je v templju, če je sklepala po številnih svečah, dišavah in belem cvetju, ter je lebdela čisto pri vrhu. Po prostoru so bili razporejeni kamniti kvadri okrašeni z okrasjem. Zaslišala je komaj slišno recitiranje dolgih, težkih verzov.
V kotu dvorane je pri enem od blokov čepela ženska, katere obraza ni mogla videti. Pred seboj je imela knjigo, brala iz nje in po tiho molila. Auriel – kot zrak – je počasi prilebdela k njej. Obraza ženske še vedno ni videla, se je pa zagledala v kamniti blok pred njo. Če bi v tistem trenutku imela snovno telo, bi jo zagotovo spreletel srh.
Kamniti kvadri niso bile obredne mize, kot je sprva mislila, ampak grobovi. Natančneje sarkofagi vdelani v kamen. Če si od bližje pogledal so imeli pribite zlate ploščice z imeni; ženska je torej čepela pred grobom EDWARDA MUNSKEGA. Nenadoma je ženska vstala, razprla svoja (začuda) siva krila in roke stegnila nad glavo. Zunaj je pričelo grmeti in se bliskati.
Postava je bila še trenutek prej prestrašena, zdaj pa je glavo nagnila v znak in pogledala v strop. Auriel je kar zmrazilo. Krokarji so začeli krakati na vrhu stebrov templja. Od tu naprej se je vse odvijalo zelo hitro.
Ženska se je začela zlobno smejati in v tistem trenutku je strela razklala strop in udarila točno v grob Munskega. Auriel je gledala, kako se je iz groba prikazala majhna svetleča kroglica v velikosti kovanca. Ni mogla odvrniti pogleda, saj jo je nevidna sila počasi vlekla bližje k grobu. Trudila se je odlebdeti stran, a ji ni uspelo, saj je telo ni ubogalo in se ni mogla premikati. Tako je le čakala in gledala.
Postava je stegnila roko proti nenavadni modri lučki, in zadnje kar je Auriel videla, so bili čarovničini kot zlato rumeni lasje, ki so plapolali v nevihtnem vetru.
Težka črna zavesa se ji je spustila pred oči in zdelo se ji je, da jo valovi vetra odnašajo stran.
:speaking_head: Vsem želim veliko snega in lepe zadnje dneve v tem letu 2020! Naslednji del pride kmalu, naslov bo OBISK. Ne tako dramatičen, a vseeno zanimiv.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super kul! Res me zanima, kaj se bo zgodilo! :purple_heart::blue_heart::heart::purple_heart::blue_heart::heart::trophy::medal::trophy::medal::trophy::medal:
p.s.: na zrak nisem niti pomislila:sweat_smile:, super si to naredila :thumbsup:
p.s.: na zrak nisem niti pomislila:sweat_smile:, super si to naredila :thumbsup:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Waw. Waw!!! To je norooo:purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart:
Ps. pred nrkaj dnevi sem objavila pesem vezano na stekleni prestol oz na Aelin. Vesela bi bila če bi pesem prebrala
Ps. pred nrkaj dnevi sem objavila pesem vezano na stekleni prestol oz na Aelin. Vesela bi bila če bi pesem prebrala
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ne-morem-vrjeti! Preveč je dobro! Omb to nisi Zemljanka! Tega normalen človek ne more napisati. Priznaj, da si iz druge galaksije in si na Zemljo prišla nam polepšati dni s svojo zgodbo!
0
Moj odgovor:
Mami
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mami
js sm hodla na plezanje, ampak sem nehala, ker nisem mela prjatlov tam in mi je blo ful smotan. potem sem spet hotla zacet, ampak nisem hotla bit sama tam. zvedla sm da bi moja prjatlca tut rada hodla in da tut noce sama hodet. zmenle smo se da bomo hodle skupi in zdej hodiva na treninge. sva 9. razred in tam so vsi mini otroci. najstarejsi so v 5 razredu, kar so za mene mini otroci. in so full zlobni pa to... no in dans moja prjatlca ne more it, ker je bolans in zakaj bi pol js sla ce bom sama? no in zato nimam namena it. ko to povem mamici se zacne dret na mene da kaj je z mano, kako bos bla v sluzbi... pac okej ja, sam nocem it tja med zlobne otroke.
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
OoOOoooo amari, kok je ta outfit lep:heart_eyes::sparkles::sparkling_heart:
Pa ...
superr zgodba ze komi cakam naslednji del:heart::hugging::kissing_heart:
sem ti že odpisala v komentar na hodniku.
ustrelili?!?!?!??!
uuuuuuu, super je!!!!! lovam:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: