PisalnicaSOLVED KINGDOM / Edward Munski
21
Pomislila je kdo, ali še bolje kaj naj bi bila.
Nekdo, ki je vedno prisoten, a ga ne vidimo, sliši vse - a nima ušes, vidi vsako podrobnost naenkrat – pa nima oči.
Končno se ji je posvetilo.
EDWARD MUNSKI
Bila je zrak.
Razgledala se je okoli sebe. Bila je v templju, če je sklepala po številnih svečah, dišavah in belem cvetju, ter je lebdela čisto pri vrhu. Po prostoru so bili razporejeni kamniti kvadri okrašeni z okrasjem. Zaslišala je komaj slišno recitiranje dolgih, težkih verzov.
V kotu dvorane je pri enem od blokov čepela ženska, katere obraza ni mogla videti. Pred seboj je imela knjigo, brala iz nje in po tiho molila. Auriel – kot zrak – je počasi prilebdela k njej. Obraza ženske še vedno ni videla, se je pa zagledala v kamniti blok pred njo. Če bi v tistem trenutku imela snovno telo, bi jo zagotovo spreletel srh.
Kamniti kvadri niso bile obredne mize, kot je sprva mislila, ampak grobovi. Natančneje sarkofagi vdelani v kamen. Če si od bližje pogledal so imeli pribite zlate ploščice z imeni; ženska je torej čepela pred grobom EDWARDA MUNSKEGA. Nenadoma je ženska vstala, razprla svoja (začuda) siva krila in roke stegnila nad glavo. Zunaj je pričelo grmeti in se bliskati.
Postava je bila še trenutek prej prestrašena, zdaj pa je glavo nagnila v znak in pogledala v strop. Auriel je kar zmrazilo. Krokarji so začeli krakati na vrhu stebrov templja. Od tu naprej se je vse odvijalo zelo hitro.
Ženska se je začela zlobno smejati in v tistem trenutku je strela razklala strop in udarila točno v grob Munskega. Auriel je gledala, kako se je iz groba prikazala majhna svetleča kroglica v velikosti kovanca. Ni mogla odvrniti pogleda, saj jo je nevidna sila počasi vlekla bližje k grobu. Trudila se je odlebdeti stran, a ji ni uspelo, saj je telo ni ubogalo in se ni mogla premikati. Tako je le čakala in gledala.
Postava je stegnila roko proti nenavadni modri lučki, in zadnje kar je Auriel videla, so bili čarovničini kot zlato rumeni lasje, ki so plapolali v nevihtnem vetru.
Težka črna zavesa se ji je spustila pred oči in zdelo se ji je, da jo valovi vetra odnašajo stran.
:speaking_head: Vsem želim veliko snega in lepe zadnje dneve v tem letu 2020! Naslednji del pride kmalu, naslov bo OBISK. Ne tako dramatičen, a vseeno zanimiv.
Nekdo, ki je vedno prisoten, a ga ne vidimo, sliši vse - a nima ušes, vidi vsako podrobnost naenkrat – pa nima oči.
Končno se ji je posvetilo.
EDWARD MUNSKI
Bila je zrak.
Razgledala se je okoli sebe. Bila je v templju, če je sklepala po številnih svečah, dišavah in belem cvetju, ter je lebdela čisto pri vrhu. Po prostoru so bili razporejeni kamniti kvadri okrašeni z okrasjem. Zaslišala je komaj slišno recitiranje dolgih, težkih verzov.
V kotu dvorane je pri enem od blokov čepela ženska, katere obraza ni mogla videti. Pred seboj je imela knjigo, brala iz nje in po tiho molila. Auriel – kot zrak – je počasi prilebdela k njej. Obraza ženske še vedno ni videla, se je pa zagledala v kamniti blok pred njo. Če bi v tistem trenutku imela snovno telo, bi jo zagotovo spreletel srh.
Kamniti kvadri niso bile obredne mize, kot je sprva mislila, ampak grobovi. Natančneje sarkofagi vdelani v kamen. Če si od bližje pogledal so imeli pribite zlate ploščice z imeni; ženska je torej čepela pred grobom EDWARDA MUNSKEGA. Nenadoma je ženska vstala, razprla svoja (začuda) siva krila in roke stegnila nad glavo. Zunaj je pričelo grmeti in se bliskati.
Postava je bila še trenutek prej prestrašena, zdaj pa je glavo nagnila v znak in pogledala v strop. Auriel je kar zmrazilo. Krokarji so začeli krakati na vrhu stebrov templja. Od tu naprej se je vse odvijalo zelo hitro.
Ženska se je začela zlobno smejati in v tistem trenutku je strela razklala strop in udarila točno v grob Munskega. Auriel je gledala, kako se je iz groba prikazala majhna svetleča kroglica v velikosti kovanca. Ni mogla odvrniti pogleda, saj jo je nevidna sila počasi vlekla bližje k grobu. Trudila se je odlebdeti stran, a ji ni uspelo, saj je telo ni ubogalo in se ni mogla premikati. Tako je le čakala in gledala.
Postava je stegnila roko proti nenavadni modri lučki, in zadnje kar je Auriel videla, so bili čarovničini kot zlato rumeni lasje, ki so plapolali v nevihtnem vetru.
Težka črna zavesa se ji je spustila pred oči in zdelo se ji je, da jo valovi vetra odnašajo stran.
:speaking_head: Vsem želim veliko snega in lepe zadnje dneve v tem letu 2020! Naslednji del pride kmalu, naslov bo OBISK. Ne tako dramatičen, a vseeno zanimiv.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super kul! Res me zanima, kaj se bo zgodilo! :purple_heart::blue_heart::heart::purple_heart::blue_heart::heart::trophy::medal::trophy::medal::trophy::medal:
p.s.: na zrak nisem niti pomislila:sweat_smile:, super si to naredila :thumbsup:
p.s.: na zrak nisem niti pomislila:sweat_smile:, super si to naredila :thumbsup:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Waw. Waw!!! To je norooo:purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart::heart:
Ps. pred nrkaj dnevi sem objavila pesem vezano na stekleni prestol oz na Aelin. Vesela bi bila če bi pesem prebrala
Ps. pred nrkaj dnevi sem objavila pesem vezano na stekleni prestol oz na Aelin. Vesela bi bila če bi pesem prebrala
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ne-morem-vrjeti! Preveč je dobro! Omb to nisi Zemljanka! Tega normalen človek ne more napisati. Priznaj, da si iz druge galaksije in si na Zemljo prišla nam polepšati dni s svojo zgodbo!
0
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)
