SOLVED KINGDOM / Potovanje #3
37
V prejšnjem delu...
Zbrcala si je škornje iz bolečih nog in začutila travne bilke, ki so jo žgečkale po golih stopalih. Spraševala se je, če jo to njen zadnji trenutek samote, uživanja in vsaj malo svobode, predenj jo odpeljejo do kralja Podzemlja.
POTOVANJE #3
Zaslišala je šum in odprla oči, ko se je nekdo vsedel zraven nje. Wyatt. Šele zdaj si ga je lahko dodobra ogledala, saj celo pot ni vedela s kom pravzaprav sploh hodi. Njegovo telo je bilo dobro grajeno in zelo mišičasto, kar pa za hitre in okretne viline ni tako pogosto. Zapet je bil v črn brezrokavnik in njegove gole roke so bile prekrite z čudnimi oznakami, kar je Auriel dalo vedeti, da ni tako mlad kot vilinski princ.
Imel je, na njeno začudenje, rdečkaste lase, ki so se mu razmršeno vihali samo do ramen in rjave oči, v barvi gozdnega kostanja, ki so zdaj preiskovale bregove reke. Na ustnice si je priklical nasmešek, ko je videl par srn ob vodi in ko mu je sonce obsijalo obraz, je izrazito izstopala njegova čeljustna kost. Bil je pač nekdo, s katerim se ne bi želela spet boriti na smrt. Prav on jo je ranil v ramo, če se je dobro spomnila tistega dne v Parizu.
Opazil je da ga preučuje in obraz se mu je takoj stemnil. Skoraj bi nekaj rekel, a so se že prikazali princ in ostali, ki so v rokah nosili tri travniške zajce. Želodec se ji je obrnil, in sprijaznila se je s tem, da danes ne bo pač ničesar jedla.
Gledala jih je, kako so spretno zakurili ogenj in začeli peči kosilo. Še sreča, da je bilo sredi dneva, saj si celo ona ne bi drznila prižgati svetlega ognja zvečer na neznanem terenu.
Ko se jim je zdelo, da so zajci pečeni, so pogasili ogenj in ji ponudili kos mesa. Seveda je odklonila.
»Saj ni zastrupljen,« ji je pojasnil Legolas, a je kljub temu odkimala z glavo.
»Nekaj mora jesti,« je Garel prepričeval ostale, »saj je čisto izžeta. Kralj nas bo pobil, če ne pride živa.«
»Mislim, da je malo nižje grm z jagodičevjem,« se je spomnil Legolas in hvaležno ga je pogledala. V nekaj minutah je bil nazaj z skledico, ki je prej služila kot posoda za pitje, polno jagod. S svojim kosom mesa se je vsedel k njej in vprašujoče pogledal Wyatta. Ta je urno vstal in se napotil k ostalim, da bi dobil svoj kos mesa.
»Hvala,« je zamrmrala Auriel, ko je pred njo postavil skledo z jagodami, nato pa ugotovila, da ne more jesti z zvezanimi rokami.
»Me lahko prosim odvežeš?« je previdno vprašala in ga pogledala. »Ne moram jesti z zvezanimi rokami na hrbtu,« mu je pojasnila, ko je videla da razmišlja, če bi bila to pametna ideja.
»Zbežala boš,« ji je samo preprosto odgovoril in naprej jedel svoje meso.
Ta del malo krajši, pa vendar imam za vas vprašanje.
:speaking_head: Kakšen se ti zdi Wyatt? Ali jo razume? Sovraži? Se za goro mišic skriva zlomljeno srce :sweat_smile:?
Komentiraj pod objavo in se naroči name!
Domišljije poln vikend ti želim!
Zbrcala si je škornje iz bolečih nog in začutila travne bilke, ki so jo žgečkale po golih stopalih. Spraševala se je, če jo to njen zadnji trenutek samote, uživanja in vsaj malo svobode, predenj jo odpeljejo do kralja Podzemlja.
POTOVANJE #3
Zaslišala je šum in odprla oči, ko se je nekdo vsedel zraven nje. Wyatt. Šele zdaj si ga je lahko dodobra ogledala, saj celo pot ni vedela s kom pravzaprav sploh hodi. Njegovo telo je bilo dobro grajeno in zelo mišičasto, kar pa za hitre in okretne viline ni tako pogosto. Zapet je bil v črn brezrokavnik in njegove gole roke so bile prekrite z čudnimi oznakami, kar je Auriel dalo vedeti, da ni tako mlad kot vilinski princ.
Imel je, na njeno začudenje, rdečkaste lase, ki so se mu razmršeno vihali samo do ramen in rjave oči, v barvi gozdnega kostanja, ki so zdaj preiskovale bregove reke. Na ustnice si je priklical nasmešek, ko je videl par srn ob vodi in ko mu je sonce obsijalo obraz, je izrazito izstopala njegova čeljustna kost. Bil je pač nekdo, s katerim se ne bi želela spet boriti na smrt. Prav on jo je ranil v ramo, če se je dobro spomnila tistega dne v Parizu.
Opazil je da ga preučuje in obraz se mu je takoj stemnil. Skoraj bi nekaj rekel, a so se že prikazali princ in ostali, ki so v rokah nosili tri travniške zajce. Želodec se ji je obrnil, in sprijaznila se je s tem, da danes ne bo pač ničesar jedla.
Gledala jih je, kako so spretno zakurili ogenj in začeli peči kosilo. Še sreča, da je bilo sredi dneva, saj si celo ona ne bi drznila prižgati svetlega ognja zvečer na neznanem terenu.
Ko se jim je zdelo, da so zajci pečeni, so pogasili ogenj in ji ponudili kos mesa. Seveda je odklonila.
»Saj ni zastrupljen,« ji je pojasnil Legolas, a je kljub temu odkimala z glavo.
»Nekaj mora jesti,« je Garel prepričeval ostale, »saj je čisto izžeta. Kralj nas bo pobil, če ne pride živa.«
»Mislim, da je malo nižje grm z jagodičevjem,« se je spomnil Legolas in hvaležno ga je pogledala. V nekaj minutah je bil nazaj z skledico, ki je prej služila kot posoda za pitje, polno jagod. S svojim kosom mesa se je vsedel k njej in vprašujoče pogledal Wyatta. Ta je urno vstal in se napotil k ostalim, da bi dobil svoj kos mesa.
»Hvala,« je zamrmrala Auriel, ko je pred njo postavil skledo z jagodami, nato pa ugotovila, da ne more jesti z zvezanimi rokami.
»Me lahko prosim odvežeš?« je previdno vprašala in ga pogledala. »Ne moram jesti z zvezanimi rokami na hrbtu,« mu je pojasnila, ko je videla da razmišlja, če bi bila to pametna ideja.
»Zbežala boš,« ji je samo preprosto odgovoril in naprej jedel svoje meso.
Ta del malo krajši, pa vendar imam za vas vprašanje.
:speaking_head: Kakšen se ti zdi Wyatt? Ali jo razume? Sovraži? Se za goro mišic skriva zlomljeno srce :sweat_smile:?
Komentiraj pod objavo in se naroči name!
Domišljije poln vikend ti želim!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Živijo!
Torej, prebrala sem vso tvojo zgodbo, in moram reči, da.... ni dobra, brez zamere.
Zakaj ni dobra? Zato ker je odlična, perfektna, čudovita, neverjetna, dih jemajoča (v dobrem smislu)! Res neverjetno dobro pišeš, zdajle sem si prebrala ČISTO VSE dele, in moram reči, da pišeš kot profesionalna pisateljica:)
Od sedaj naprej lahko računaš na moje komentarje in lajke:) In seveda se grem naročit nate<3
Lp, No Name
Torej, prebrala sem vso tvojo zgodbo, in moram reči, da.... ni dobra, brez zamere.
Zakaj ni dobra? Zato ker je odlična, perfektna, čudovita, neverjetna, dih jemajoča (v dobrem smislu)! Res neverjetno dobro pišeš, zdajle sem si prebrala ČISTO VSE dele, in moram reči, da pišeš kot profesionalna pisateljica:)
Od sedaj naprej lahko računaš na moje komentarje in lajke:) In seveda se grem naročit nate<3
Lp, No Name
0
Najprej naj se ti zahvalim za vse spodbudne komentarje. Veliko mi pomeni, da ljudje berejo tudi mojo zgodbo. Kar dolgo časa sem potrebovala da sem se opogumila z objavami, zdaj pa mi je žal, da nisem že prej začela, ko vidim kako Auriel na ljudeh naredi vtis.
Ali berem tvojo zgodbo? No torej......
Obsedena sem z njo :) ! Ne, čisto zares mislim. Komaj čakam na nove dele! Vem pa, da je preden objaviš potrebno veliko lektoriranja svojih napak in preverjanja če so vejice na svojem mestu... pa saj ti to veš. Moji deli niso tako redni kot tvoji, ker si za vsako nadaljevanje posebej vzamem čas (ki pa mi ga zaradi šole in drugih dejavnosti velikokrat primanjkuje) in poskušam izpiliti do konca.
Ali berem tvojo zgodbo? No torej......
Obsedena sem z njo :) ! Ne, čisto zares mislim. Komaj čakam na nove dele! Vem pa, da je preden objaviš potrebno veliko lektoriranja svojih napak in preverjanja če so vejice na svojem mestu... pa saj ti to veš. Moji deli niso tako redni kot tvoji, ker si za vsako nadaljevanje posebej vzamem čas (ki pa mi ga zaradi šole in drugih dejavnosti velikokrat primanjkuje) in poskušam izpiliti do konca.
ja, razumem:) No, hvala da spremljaš, hehe... Res dobra zgodba in pri tebi res dobim občutek, kot da si prava pisateljica. Komaj čakam, da pride nov del:)
Lp, No Name
Lp, No Name
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG.
Samo to lahko rečem. Res pišeš tako profesionalno, da imam občutek, kot da berem pravo knjigo. Res neverjeten talent imaš. :blue_heart::purple_heart:
Samo to lahko rečem. Res pišeš tako profesionalno, da imam občutek, kot da berem pravo knjigo. Res neverjeten talent imaš. :blue_heart::purple_heart:
0
Hvala ti. Berem tudi tvojo zgodbo. Odposlanka lune je meni ena najskrivnostnejših zgodb na pisalnici :)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ta zgodba je FENOMENALNA!!! :heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: Danes sem prebrala vse dele in vsi so naravnost sijajni, izvrstni, mega in tako dalje...:wink: Res imaš talent! Občutek imam kot, da berem pravo knjigo! Komaj čakam nov del (ni važno kako hitro pride:wink:, samo da pride!)!!! :heart::hugging:
0
Me
Naslednji teden? JESSSSSSSSSSSSSS... Je možno še malooooo prej? Mby čez dve uri? lol sorry... obsedena sem s to zgodbo:)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wow! Ti si prava pravcata pisateljica! Zelo se utopim v tvojo zgodbo in sem vesela, da si se jo odločila pisati:wink::blush::heart_eyes::kissing::kissing_heart:
0
Moj odgovor:
Upam, da kdo posluša
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(312)
Srednje.
(192)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(52)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Sam tak likam!!!!:kissing_heart::heart_eyes::blush::wink::innocent::grin::relaxed:
Lp, ...