Pisalnica
V hiši ni bilo nikogar.
Vsaj tako so rekli.
Ko sem ugasnil luč, sem zaslišal korake nad sabo—po podstrešju, ki ga nikoli nismo imeli. Počasi, težko, kot da nekdo vleče nekaj za seboj.
Zadržal sem dih. Tišina.
Potem pa šepet tik ob mojem ušesu:
“Končno si me slišal.”
In koraki… niso bili več nad mano.
Vsaj tako so rekli.
Ko sem ugasnil luč, sem zaslišal korake nad sabo—po podstrešju, ki ga nikoli nismo imeli. Počasi, težko, kot da nekdo vleče nekaj za seboj.
Zadržal sem dih. Tišina.
Potem pa šepet tik ob mojem ušesu:
“Končno si me slišal.”
In koraki… niso bili več nad mano.
Moj odgovor:
Težava
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
hmm... mam problem
V glavnem, js ne maram svoje babi in svojega dedka po očetovi stvari zarad stvari k so se zgodile v preteklosti (psihično nasilje in fizično tudi). men gre na živce kr ju vseeen morem obiskovat in se delat da ju mam rada. to počnem za to, da bi bil moj oče srečen. ampak vsakič ko ju (še posebej njega) pogledam v oči, se spomnem na vse kar je naredil meni in sestrici. strah me je ko ga vidim, hkrati pa v meni tli jeza. o tem se ne morem z nikomer pogovarjat ker bi bil moj oče užaljen, mama razočarana itd..
hvala da ste prebrali. prosim odgovorite🥺
hvala da ste prebrali. prosim odgovorite🥺
