IZGUBLJENA

Ko so prišli v sobo, so jo posedli na kavč. Sky se je usedla zraven nje, Yves pa je šel iskati nekaj za pod zob. Verjel, da bo lahko Sky s svojimi močmi lahko kaj izvlekla iz nje. Zato ju je pustil na miru.
Phee se je sesedla in si zakrila oči. Jokala je. Ni si mogla kaj. Pretresljivi spomini so jo spravili v travmo. V svoji glavi ji je še vedno odmeval glas.
" maščevali se ti bomo, ker si nas izdala" to jo je še bolj potegnilo vase. Brez Benedictovih bi bila popolnoma izgubljena. Dvignila je glavo in se zastrmela v Sky. Ta jo je premerila od izraza do počutja. Sklepala je, kaj se ji je zgodilo. A ni si upala izreči. Vedela je, da ji to ne bi nič koristilo.
Yves je prišel s polnim pladnjem njenih najljubših domačih piškotov. A za razliko, to niso bili Yvesovi ampak Zedovi. Ja, ko je Sky rekla, da se bosta vpisala na kuharski tečaj je mislila resno, zato se ji je tokrat dal prepustiti. Ni mu bilo žal, saj je zdaj lahko izzival svojega brata.
Segla je po enem in se nasmehnila, to je bila zanjo vitaminska bomba, ki je takoj prijela. Počasi je rekla " oprostita, da sta morala, spet se ukvarjati z mano."
" Phee lepo te prosim, o tem sva se že pogovarjala, ne moreš nenehno skrebeti za druge. Postavi sebe na prvo mesto. Prosim." Še kako je mislil s tem povedati, da je resno. To je tudi Phee takoj opazila, kako se je na mizi spet stalila sveča. Posledična jeza pač. Ker si sama ni želela še govora od Karle je kot zank prisege ga poljubila na uhu in mu zašepetala " no prav, očitno nimam druge izbire." Zasmejala se je, nato se je še on.
Zmotilo jih je trkanje. Prišel je Victor.
" sem slučajno, kaj zmotil?"
"Ne ne, ti kar pridi sem." je rekla Phee. Usedel se je zraven Sky. Takoj je zaznala, da je nestrpen.
" Vick je kaj narobe?" ga je nežno vprašala.
" am a se spomnite, da sem vam razlagal, že davno nazaj o neki rjavolaski?"
V znak, da so se spomnili, so pokimali.
" No em, ime ji je Summer, in em... no... pač...moja sorodna duša je!" Vsi so se zastrmeli vanj. Že trenutek, za tem pa so zploskali.
" Ja končno, sem že mislil, da je nikol ne boš našel!" Se je pošalil Yves.
" Ja kdaj nam jo boš pa predstavil?"
" Sej to sem vam hotel, povedati. Čaka vas v kuhinji" Takoj so vsi stekli v kuhinjo, da so morali se precej potruditi, da se pri vratah niso zataknili.
Potem pa so obstali. En pa po en so ji podali roko in se predstavili. Victor se ji je obesil okoli ramen in jo nežno objel. Stisnila se je v njegov objem in ga poljubila nazaj. Phee jim je pripravila malico - sendviče s paradižnikom in solato. Summer se je odlično povezala v družbo. Razlagala jim je o svojem življenju. Živi namreč dve ulici stran, ima pa tudi mlajšega brata Lukasa. Phee in Sky sta jo takoj sprejeli v svojo skupino. Ker je sama vedela, da se morata Vick in Summer še bolj spoznati jima je ponudila karte za kino. Oba sta jih z veseljem sprejela. Odšla sta okoli pol sedmih zvečer. Sky in Zed sta šla v restavracijo na večerjo. Tako, sta ostala le še onadva, saj so bili drugi člani družine na dopustu.
" No, zdaj ko sva sama, kaj če bi mi povedala, kako je bilo danes?"
" Am... bilo... je ...v redu. Samo, da se kaj dosti ne spomnim. Tista travma na stranišču me je popolnoma utrujala"
" Aha, v redu. Razumem. Torej, kaj bi počela?"
" Ne vem, ampak oprosti, danes sem nekam čudno zelo utrujena, rada bi šla v posteljo... hm... kaj če se bi mi pridružil?"
'Seveda, na to sem čakal ves večer' ji je odgovoril s telepatijo. Zaprla sta se v sobo in uživala sta vse do polnoči, ko sta oba globoko padla v spanec.
A Phee ni mogla spati prav dolgo, kajti v sanjah so jo spet preganjali. Spet vsi tisti odmevi in bučanje ter sence, so ji porabljale moči. Zjutraj se je zbudila popolnoma ne naspano in nemočno. Še jesti ji ni pasalo. S svojo glavo je bila izgubljena v soj preteklosti. Ni in ni se mogla sprostiti v mislih, da je bilo konec. Za njeno telo se je to zdelo šele začetek. Ampak je na žalost imelo prav. Že na stranišču se ji je omotično vrtelo. V svoji sobi pa jo je začelo ščemeti še v črevsju. Seveda, si tega ni upala povedati nobenemu, saj bi potem postala spet njihov privilegij, in to jo je jezilo. Počakala je še nekaj časa, saj je menila da se bo stanje ponoljšalo, a je bilo ravno nasprotno. Zdaj je dihala že tako plitvo, da ji je pojemala sapa. Počasi se je nevedoč zgrudila na tla. Na žalost je Yves moral, danes prej nekam oditi še na sestanek, zato je ostala sama. Popolnoma sama, kot na začetku.
Predvidevala je že, da se ji bo pojavila nova travma. A tokrat se je zmotila. V njenih mislih, so se pojavili bratje in straša. Zmrazilo jo je, ko je tam zagledala tudi svojo sorodno dušo. Bili so ujeti v celici, klicali so na pomoč in vpili, da bodo če jih ne reši umrli... Seveda jih je želela rešiti, a bila je pritrjena na ploščad. Nič ji ni pomagalo, ni se mogla osvoboditi. Zagledala se je v njih, opazila je, da se jim bližajo štiri neznane osebe. Pri sebi so imeli verige. Še bolj jo je zmrazilo, postalo ji je jasno, da so v resnih težavah.
Potem pa, kar naenkrat so ji misli izginile, pojavila se je prikazen, kot duh. " zakaj jih nisi rešila? Pogubljeni bodo s teboj. Lahko pa se pridružiš meni. Skupaj bova zaživela novo življenje. Ne bodo te izpostavljali. Pridi." Stegnil je roko. Že mu jo je hotela podati, ko jo je nekaj zadržalo. 'Zed!' s svojo močjo je predvidel in zdaj jo je skušal obavarovati. 'Phee, ne daj se mu, prosim!' ' Ne ti ne razumeš, z mano boste pogubljeni. Sam veš, da je bolje tako.' Nato mu je segla v roko.



PS: ČE IMA KDO KAJ ZA KOMENTIRAT JE DOBRODOŠLO...