*b*Nočni ubijalec*b*
Volkovi so družabna bitja. Četudi so nekateri veliki dva metra. Vseeno so volkovi. Zato Nočni ubijalec, ali Ubijalec na kratko, si ni mogel preprečit prisluškovanja. Ognjesneg je bil na lovu, bil je sam. Kaj pa naj bi delal? V ušesa mu je prišlo ime Raven. Ubogo dekle. ln on! Pomagal bo morit! Ne, ne bo moril. Če pa bo že moral, pa bo Raven, katera koli pač že je, čim bolj pomagati. lzpustil je tri tihe tuleže, in s tem sporočil Raveninemu volku, kateri koli je bil, kdo je njegov lastnik. Volkovi, so se tako sporazumevali. Preprosto, učinkovito, jedernato. Končal je ravno v trenutku, ko je Razkarkapak odprl vrata.
Z Silver sta se gledala. "Lep si. A še lepši bi bil če bi mi pokazal, kako se leti" Naravnost. "Eeee... ja, z veseljem" Zlezla mu je na hrbet in ga potegnila za občutljivo dlako. Poletela sta. Od veselja je tulila in mu parala ušesa. A vedel je, da jo bo sprejel. Vedno je tako. Pod seboj zagleda osamljenega moškega. Silver se nasmehne in reče preprosto samo: "Ubij ga" Mora jo ubogat. Poklopi krila in strmoglavi. Odpre gobec in pade na moškega. Stre mu tilnik on sam pa se reši s tem da iztegne noge. Gledata truplo moškega. V sebi pa nenadoma občuti željo po ubijanju. Po uboju Raven. Po uboju vseh, razen Silver. Ta začuti to. Zmagoslavo se nasmehne. "Greva ubijat?" Vpraša. "Greva" Ji pritrdi on.

*b*Raven*b*
V sirotnišnici ni nikoli dobro spala. Še posebej ko so jo zgrabili napadi. To se je zgodilo ko je kdo umrl. Vse je videla. Vse je slišala. Nocoj je imela dva napada. Dunja in lsaak, ki sta bila v sobi z njo, sta jo pri vsakem napadu podpirala in ji nudila pomoč. Bila jima je zelo hvaležna.
Proti jutru je doživela še en napad. *i*Silver na sivem volku, ki se je v napadih pojavil že drugič. Ženska in otrok stisnjena v kot. Silver z nožem, volk je razgalil zobe. Silver je žensko držala na mestu, da je videla, kako je volk raztrgal otroka. Ženska je kričala in se otepala, potem pa ji je Silver potisnila nož v roko in sedla na volka, ki je odletel vstran. Ženska je prijela nož in se zabodla.*i*
Napad se je končal. Dunja jo je objemala. Bila je na tleh. Isaak je prestrašeno klečal zraven. "Kaj je bilo?" Dunja je šepetala, saj se je zavedala, kako se je Raven počutila. Ta je samo zmajala z glavo. Prijatelja sta razumela. Bo že povedala ko bo hotela. "Če se bo to nadaljevalo, bo pobit ves otok" Je rekla Raven. "To noč je umorila pet ljudi, poleg tega ima še volka. Nimamo možnosti" Dunja jo je pogledala. "Pet ljudi? Ne!" Raven je pokimala. "Saj imamo možnost" Ju je prekinil lsaak, cel zaripel v obraz. Njeni napadi so bili zanju muka, pa ne fizična, temveč čustvena. Vseeno sta ji to prikrivala.
"Pobegnimo"
"Si zmešan?!"
"Eee Dunja, nočem motit, ampak ima prav"
"Kaj?!"
"Pač. Pobegnimo"
"Zmešana sta. Ampak mi je všeč. Gremo"