Hej,
tukaj je moja prva zgodba. upam, da vam bo všeč.
SRCE VEDNO IZBERE PRAV
Nekoč je živel reven kmet s sinom edincem, ki je bil posvojen. Kmet mu ni hotel povedati, da ga je posvojil saj je bila njegova mama strašna pošast, ki je uničila pol sveta zaradi tega, ker so ji vzeli sina. Prerokba pa pravi, da bo pošast nazaj postala človek, ko jo poljubi njen sin. Nekega dne pri kosilu, ko je reven kmet že hotel povedati sinu, da ni njegov pravi oče, pa je pred njim začel govoriti sin edinec. Povedal je, da gre v mesto kjer je pošast zaprta, da bi raziskal več o njej, saj so ga te stvari zanimale. Sklenil je oditi že naslednji teden. Preden pa je odšel, mu je oče na list papirja napisal: »Dragi sin, prosim, ne bodi jezen name, ker ti nisem prej povedal, da je tvoja mati pošast, ki jo greš obiskat. Prosim poljubi jo, da bosta srečno živela do konca svojih dni. Poleg sem ti priložil še ključ za v jamo kjer živi tvoja mati. Ljubim te iz dna srca, tvoj oče.« Tako je napisal sporočilo in ga položil sinu v torbo, poleg pa še zlati ključ za v jamo. Naslednji dan je sin odšel z ladjo v današnjo Ameriko. Ko je prišel, ni imel dovolj denarja za na vlak v mesto. Zato je odšel kar peš. Sin je hodil ure in ure do mesta, a pot je bil dolga, zato se je usedel na kamen, da bi si odpočil. Mimo je prišlo zapeljivo dekle, ki jo je poslala hudobna čarovnica, da fanta ubije. Dekle ga je zapeljevalo. Vprašal jo je kako ji je ime. Odgovorila je: «Sofija sem.« Fant ji je rekel: » Kako si lepa, bi se poročila z mano?« In dekle je odgovorilo: »Seveda greva na moj grad priredit poroko.« Na poroki pa je ugotovil, da sta obe dve čarovnici. Ko je odšel, je bil lačen in zraven v torbi je našel pismo, ki mu ga je napisal kmet. Sin se je v srcu spopadel s hudo težavo, saj se je počutil krivega, da matere ni rešil že prej. Hodil je in hodil a vse bolj počasi z občutkom krivde in težkim srcem. A ko je zagledal mesto pred sabo, je objel drevo, saj je bil tako srečen in si je rekel: »Hitro moram rešiti mati. Zagotovo me bo vesela.« Ko je prišel v mesto, je šel najprej v restavracijo na dobro kosilo. Potem se je sprehajal po ulicah in bil tako vesel, ker prvič vidi mesto. Potem pa je šel v bližnji gozd in zagledal majhno leseno kočo, kjer se je odločil, da bo tam prenočil. Naslednji dan je sin edinec šel po mestu do jame. Pozabil pa je na zlati ključ in ni opazil, da mu je padel iz žepa daleč v gozdu. Ko je to ugotovil se je od žalosti razjokal. Solze so tekle vse do vrat jame. Jama pa je poznala te solze, saj se je tudi njegova mati razjokala, ko so jo vrgli v jamo, je odprla vrata in rekla: »Pozdravljen. Reši svojo mamo in hitro pojdi preden te dobijo stražarji!« Ko je vstopil v jamo je bilo več stezic, ki so vodile neznano kam. Sin edinec se je spet razjokal, potem pa je slišal droben glas iz srca, ki je govoril: »Tisto pot izberi, kamor te vodi srce.« Res je izbral pot, ki jo je hotel in res zagledal pošast, svojo mater. Hitro je stekel k njej in jo poljubil. Pošast se je spremenila v mamo. Objela sta se in se vrtela ter pogovarjala. Nazadnje pa sta odšla, nista pa pozabila na kmeta. Ko je kmet zagledal, da se sin vrača z materjo, se je razjokal od veselja. Mati pa se je kmetu zahvalila, ker je toliko let skrbel za sina. Na koncu pa sta se kmet in mati poročila in živela srečno do naslednjega dela. Vas zanima kaj pa se je zgodilo s čarovnico in dekletom? To izveste v naslednjem delu.