:four_leaf_clover:5. POGLAVJE : SREČANJE

Ko se je Kaja s polnimi vrečami hrane, pijače in pripomočkov za kampiranje na kolesu peljala domov je bila ura že krepko čez osem. Počasi se je stemnilo in v hičah so se ugašale luči, bilo je že prav srhljivo. Tudi v parku, ki je ponavadi poln obiskovalcev, so bila samo še tri dekleta. Kaj jih je napeto opazivala. Niso bile to Arina in tisti dve ki sta ju včeraj srečali v parku? Tisti dve važički? Napela je oči. res so bile. Že je želela zapeljati do njih ko se je nenadoma ustavila
"Še sreča, da se ne družiš več s to sitno Kajo," je rekla Olja.
" Ja, res je. Kar prav ji je da ni šla na jahalni tabor," je dodala Anja.
"Meni je važno samo to, da smo se spoznale," je dejala Arina.
Kaja je stala za drevesom in prisluškovala. Ni mogla verjeti svojim očem in ušesom. Arina se je v enem dnevu tako spremenila zaradi njiju dveh!? Ja možno da Sneguljčica (njena največja sovražnica) ni imela nič pri tem? Arina in Olja sta se navdšeno mazali z Oljinim najnovejšim Make-upom in se smejali. "To ni Aina," si je mislila Kaja. "Ona že ni taka. Sploh na mara Make-upa." Dkleti sta se slikali ter pri tem našobili ustnice, kar je šlo Kaji grozno na živce. Od jeze je brcnila kamen. V grmovju je zašumelo.
"Sta tudi vidve nekaj slišali?" je rekla Arina.
"Mogoče se ti je samo zdelo" je pristavila Olja.
Kaji je zastal dih. Tako dolgo ga je držala, da si ni mogla pomagati, da ne bi na ves glas zakašljala. Dekleta so se nemudoma obrnila.
"Kaja!?" so rekle vse v en glas.
"Zasleduješ nas?" je besno dahnila Arina.
"Si nam vse to ukradla?" je vprašala Olja, ki se ji je pogled ustavil na napolnjenem kolesu.
"Ali si mogoče prišla, da bi nam uničila prijateljstvo?" jo je sumničavo pogledala Anja.
Kaja je osupo stala na mestu.
"No, bo kaj?" je vprašala Olja.
"Ne," ji je odrezavo odgovorila Kaja.
"In kaj boš s to prtljago?" je vprašala Anja.
"Kaj te briga" je dejala Kaja.
"To je naša prtljaga!" je rekla Olja.
"Vrni nam jo!" je zavpila Anja.
Kaja ni vedela kaj se dogaja. Kaj neki jih je popadlo? Anja in Olja sta se zapodili proti kolesu in začeli ven jemati hrano.
"Hej, pa kaj delata?!" je končno spravila iz sebe Kaja.
"To sem pravkar kupila in vidve mi bosta vse kar vzeli?"
"In kaj boš s tem?" je vprašala Arina.
"To kar ti ne," ji je zabrusila nazaj Kaja.
"Dobro, topomeni da je to naše, ker smo to pravkar kupile in znosile k Olji domov, ti pa si na m to očitno ukradla," je dejala Anja in iz vreče potegnila zavitek kreše.
"Fuj, kaj pa je to?" je rekla Olja.
"Vrtna kreša," je prebrala.
"Si to ti kupila?" je vprašala Arino.
Arina je odkimala.
"Kot da pa jaz vem kje Olja živi," je užaljeno rekla Kaja.
"In zakaj vse to rabiš, če smem vprašat?" je rekla Anja.
"Ne smeš."
"Česa ne smem?"
"Ne smeš vprašat."
Arina je zavzdihnila. "Pustile te bomo pri miru, če nam poveš," je rekla.
"No če vas že tako zanima moj življenjepis, taborit grem. V šotor." je dejala Kaja.
"Kam?!" so vzkliknile.
"V Polhograjsko hribovje."
"Zakaj pa tja?" je vprašala Anja.
"Saj tam je res zelo lepo, " je rekla Arina. "Več nam povej."
"Ne." je kratko odgovorila Kaja.
Arina ji je namenila vprašljiv pogled.
"Moje besede niso vredne, da bi jih izgubljala za take nesposobneže in izdajalce," je še dodala.
"Zdaj pa če dovolite ali ne, odhajam," je rekla, prijela kolo in se odpeljala.