Zaslišala sem šuštenje listov in tihe korake. Trenutek za tem mi je nekdo na uho šepnil: "We will kill you when I count from three to zero." kar pomeni "ubili te bomo ko preštejem od tri do nič." Zatresla sem se. "Three." Spet sem se stresla. "Two." Zajela sem sapo. "One." In trenutek zatem švist. Švist... noža? "You are dead." In sekundo zatem... Nekaj se mi je zapičilo od zgoraj v glavo. Nekaj ostrega. NOŽ? Nekaj mi je steklo po glavi. Tekočina. Ali je to... MOJA KRI?! Poskus. če je tekočina slana, je res moja kri, verjetno. Če ne, pa ni. S prstom sem obrisala eno kapljico tekočine in jo polizala s prsta. In potem... "AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!"
______________________________________________________________________________________________________ Sem Elsa, imam sestro Anno in prijateljico Minnie. Nisem iz Frozen, ne glede na moje in sestrino ime. Se je pa zgodilo veliko naključje. In jaz bom raziskovala, če je to res naključje. Ampak še ne v tem delu. Zdaj pojdimo nazaj k zgodbi.
______________________________________________________________________________________________________ "Kaj se pa ve greste!!!???" Krik razredničarke me je spet predramil. Z oči sem si spravila ruto, ki so mi jo privezale sošolke, da ne bi kukala. In se spet vživela v trenutni položaj: mesto - Zdravstveni dom Ljubljana - čakalnica. Z mojimi sošolkami smo se igrale igro "Prestraši me" ker nam je bilo dolgčas. Konica mojega jezika je bila še vedno slana. "Kako... Kako ste... Kri?" sem izavila. "Ne kri," je pojasnila Millie. "To je voda. Posolile smo jo." je dodala Megan. "In nož?" "Karta." se je zahihitala Polly. "Ena ti jo je morala ves čas držati na glavi." je rekla Martha. "Zardela si." Oooh. Osramotila sem se. In to precej. Kako lahko me je prestrašiti. Beda. Pogoltnila sem slino in zamrmrala nekaj o stranišču. Stekla sem. Na stranišču je bilo precej temno. "We will kill you when I count from three to zero." Kriknila sem. Zelo glasno. "Pa saj se samo hecam, no." Luč se je prižgala in k meni je stopila Megan. "Kaj pa ti tu?" "Pred tabo sem prišla," je odgovorila sošolka. "Ves čas si gledala v tla." Spet sem zardela. Res me je na izi prestrašiti! "Zdaj pa morava pohiteti. Kmalu se bo začel pregled." je dodala. Seveda, na pregledu sva, ja, bi ji zabrusila najraje, čeprav je imela prav, ampak tole... je izgledalo vse drugo kot sistematski pregled, prej srhljivka. Skratka, komaj sem se zadržala. Se pravi, najbolje bo, da grem nazaj v čakalnico. "Kaj mislite, kaj ju čaka?" "A misliš, da cepljenje zelo boli?" "Ubogi Bonnie in Minicha!" Dekleta so se v čakalnici razburjeno pogovarjala. "Kaj sva zamudili?" je takoj vprašala Megan. "Bonnie in Minnie sta že šli noter!" je razburjeno rekla Martha. "Kaj ju po tvojem čaka?" "A misliš, da sebosta morali popolnoma sleči?" Tako smo prebili naslednje pol ure. "Dominiqe in Elsa, naprej, prosim!" Naprej izveš jutri.