ELEANOR
"Lotte, prosim te," znova nagovorim sogovornico in dosežem to, da mi vrne pogled s svojimi rjavimi očmi. "Mi lahko poveš, kaj se je zgodilo pred fakulteto s tabo in z Danielom?"
Charlotte izrazito vdihne zrak in nato začne s svojo pripovedjo: "Enkrat sem ti že povedala, da sem bila v Pragi, kajne?" Pritrdilno prikimam. "Obiskala sem svojo sicer daljno sorodnico, ki tam živi, a sva se izredno navezali, zato sem pri njej ostala nekoliko dlje, kot sem prvotno načrtovala. Tako da ja, skupaj sva preživeli izredno lepe dni.
Vse se je zapletlo zadnji dan. Takrat sem že nameravala iti domov, vendar sem bila s to sorodnico povabljena na zabavo in nisem mogla reči ne. Zdaj mi je — iskreno povedano — izredno žal, da nisem šla na letališče."
Namrščim.se in povzdignem eno izmed obrvi. "Žal ti je?" ponovim za njo. "Kaj ni tako, da se zelo rada zabavaš?"
"Tistega večera ... " ne izgovori stavka do konca, kajti izraz na njenem obrazu se spremeni. Postane popolnoma hladen kot led. Izžareva pa tudi izredno žalost, kot bi se v njej prebudili slabi spomini, za katere je mislila, da so zgodovina, zdaj pa so prišli na plano.
Ob tem mi seveda postane hudo za prijateljico, a hkrati moram nadaljevati. Moram izvedeti cel stavek. "Nadaljuj, Lotte," jo nerada spodbudim v upanju, da bom izvedela kaj več.
Sošolka me milostno pogleda in si obriše solzo, ki je ni mogla zadržati v svojih lešnikovih očeh. "Takrat me je ... Dan ... posilil ..."
"Naredil je kaj?" se popolnoma začudim in vse svoje mišice usmerim v to, da imam na obrazu izredno presenečen izraz.
"Na žalost si slišala prav, Eleanor," mrko odvrne sogovornica, "Daniel me je pred leti posilil."
"O, moj bog," skušam najti prave besede, ki bi bile mešanica sočutja in začudenja. "Res mi je hudo zato, Lotte, res."
"V redu je, Eleanor," z bolj pogumnim glasom, kot je sama, izreče. "Moram iti spat, dolg dan je za mano," bliskovito hitro zamenja temo.
"Če tako rečeš," se poslovim od nje in jo z zaskrbljenim pogledom opazujem, kako umirjeno hodi po hodniku. Kot da sva se imeli navaden ženski klepet, ne pa izpovedovanje najbolj skritih dogodkov.
"Zelo doživet in čustven govor, Parkarjeva, moram reči," prijateljico z glasom ustavi Daniel, ki se nenadoma pojavi za njo. Takoj se ustavim, da me ne bi opazil.
Sošolka se prav tako vstavi sredi hodnika in v tišini zre v prazen hodnik. Trenutek kasneje pa se končno zasuka na peti in se preplašeno zazre v fantov obraz. "Kaj hočeš?" ga s hladnim glasom vpraša.
Daniel se lenobno pozibava in dela kratke korake, vmes pa nadaljuje z naslednjimi besedami: "Samo rad bi izvedel, zakaj s slavno detektivko Eleanor, ki bo zgleda rešila svet, razpravljaš o najini preteklosti."
"Te je strah, da te bodo kaznovali zaradi tistega, kar si mi naredil, kaj?" se zlobno nasmeje Lotte in si na zagorel obraz prvič danes nadene nasmeh, čeprav ne dobro nameren.
Sedaj Dan postane jezen, kar se mu pokaže na njegovem umetnem obrazu, kjer se zdaj pojavi rdečica. "Če že meni prepoveduješ govoriti o tem, potem to velja dvosmerno!"
"Vsaj vem za drugič!" vzklikne Charlotte. Po mojem mnenju se to že smatra kot izzivanje. Ne vem, ampak mislim, da je šla predaleč. Se vam zdi?
"Drugič boš v krsti!" razburjeno odvrne Čeh in ob izgovorjenih besedah mi strah pride vse do kosti. Konec koncev ji grozi s smrtjo!
"Bomo že videli, komu bo naslednjič tekla kri!" še bolj zaskrbljujoče grožnje nadaljuje Lotte in se že skoraj zasuka na peti. "Pazi, da ne bo tebi!" ga še posvari in s hitrim korakom odide v bližnjo sobo.
Obrne se tudi Daniel, in sicer v mojo smer, zato kot prikazen izginem na sosednji hodnik. Nato s tihimi, a hitrimi koraki odhitim proti svoji sobi, preden bi me kdo opazil ob tej pozni uri in kaj posumil.