Študentka detektivka, 8. del
2
ELEANOR
Včeraj je v hotel, kjer spimo, prispela policija zaradi Chloe seveda. Situacija je zato trenutno zmedena in napeta. Mnogo ogledov moramo namreč prestaviti na kasnejše datuma, predvsem pa so vse oči uprte v Daniela, saj je njegov pretep s Chloe še kar priljubljena tema. In tako je češki osvajalec ženskih src deležen še večje pozornosti, kot jo je bil običajno. Vendar, vsaj kot sem ugotovila, večinoma doživlja ponižanje.
Zato torej do jutri, ko bo Chloe izpuščena iz krajšega pripora, nimamo kakšnega natančnega načrta, kaj naj počnemo. Večina se je odločila za sprehajanje po bližnji gozdni poti ali ob bližnji reki. Med njimi sem tudi jaz in ravno zdaj sem na eni izmed teh dveh poti.
Že nekaj časa hodim sama po stezi brez kakršnekoli družbe. Okrog mene so le visoka večbarvna drevesa, katerih listi so sveže zeleni, in pa zeleno-modra reka, ki tiho potuje prek gozdnate pokrajine. A kmalu ni več tako idilično.
Nenadoma zaslišim, kako nekdo močno ob hoji udarja po suhih tleh. Ozrem se proti desni, od koder prihaja zvok, in zagledam Daniela.
Njegovi svetli kodri so na moje presenečenje razmršeni in opazim tudi, da danes ni uporabil gela, kar je sicer njegova vsakodnevna stalnica. Njegove sinje oči pa so jezno strmele proti tlom, kot da bi ga prav ta razburila. Za povrh vsega pa je njegova temna srajca popolnoma zmečkana, mišje kavbojke pa tudi. Danes se očitno ni pretirano ukvarjal s tem, kako izgleda v javnosti.
Nenadoma odpre usta in ravno dovolj na glas, da slišim, zamomra: "Prekleta Chloe, ki se mi drzne ukazovati, kaj naj delam, na koncu pa me poniža pred vso množico."
Točno takrat se mu pot nehota prekriža Charlotte. Sekunde le strmita drug drugega, kot bi se prvič videla, nato pa prijateljica končno prebije mučno tišino: "Veš, Daniel, nikoli si nisem mislila, da se bova srečala."
V Danovih bledih očeh se končno razblini jeza. "Smešno, da to rečeš šele zdaj," ji reče in se kot običajno potrudi, da njegov naglas pride do poudarka, "ko pa si me gledala vsa leta študija."
"Hej, me pospremiš do hotela?"
Prestrašeno se obrnem in se zazrem v Raymondov obraz. "O bog, ne veš, kako si me prestrašil!" odvrnem. "In da, pospremila te bom."
V istem trenutku Ray stopi na stezo in skupaj se počasi napotiva k našemu hotelu v bližini.
"Če sem iskren Eleanor, mi je žal, da sem kričal na Dana in Chloe," nenadoma prizna Raymond. "Nakopal sem si še več grdih pogledov in komentarjev, veš."
Prijateljsko ga primem za ramo, na kateri mu visi ohlapna temna majica, in mu odvrnem: "Ni ti treba skrbeti gleda tega. Tudi jaz sem se komaj zadrževala, da ne bi začela obtoževati drug drugega. Mislim, res sta se vedla tako patetično, ne misliš?"
Ray pritrdilno prikima in si popraska svoje redke lase. "Sprašujem se, če je Chloe govorila resnico, ko je odgovarjala Deboisu."
Podprem si težko glavo in na kratko razmislim o odgovoru. "Res bi se lahko lagala in njeni nameni morda nisi bili tako nedolžni, kot se je slišalo," spregovorim. "Vendar mi občutek pravi, da je govorila resnico, ne laž. Gledala sem ji v oči in te povejo o duši. Saj veš, kaj imam v mislih — oči se ogledalo duše."
Ray kot poraženec dvigne roke v znak predaje. "Če ti tako praviš, detektivka Pryste. A tisto med Charlotte in Danielom pravkar ..."
"Eleanor! Raymond!" naju pozdravi Lottin vedri glas, ravno tik pred našim hotelom.
"Oh, jaz ravnokar odhajam notri," pove Ray. "Se vidimo, punci," še doda, nato pa izgine v bledo modro stavbo.
S sošolko se nekaj sekund le gledava, kot da noče nobena spregovoriti, nato pa jaz prebijem led: "Charlotte, upam, da me nimaš za vsiljivo ali karkoli že, ampak ali ste se z Danielom poznala že pred fakulteto?" mi naenkrat pade na misel to vprašanje.
Lottin obraz postane nekoliko bled in njene temne oči izgubijo nekaj svoje topline. Je bila moja prevelika radovednost napaka? "Prav imaš," mi zaupa. "Daniela Zetkila sem spoznala na Češkem, natančneje v Pragi."
Podatek me preseneti, zato se moje zelene zenice na široko razprejo. "Nisem vedela, da si bila tam," ji povem. "Kako pa si pravzaprav pristala tam?"
"Tam živi moja daljna sorodnica, ki sem jo enkrat prej že videla in precej sva se povezali, zato sem jo šla obiskat. Takrat pa ..."
"Charlotte!"
Izza dreves se nenadoma pojavi njen fant Geoffrey, kar pomeni, da se najin skrivnostni pogovor zaključuje.
Včeraj je v hotel, kjer spimo, prispela policija zaradi Chloe seveda. Situacija je zato trenutno zmedena in napeta. Mnogo ogledov moramo namreč prestaviti na kasnejše datuma, predvsem pa so vse oči uprte v Daniela, saj je njegov pretep s Chloe še kar priljubljena tema. In tako je češki osvajalec ženskih src deležen še večje pozornosti, kot jo je bil običajno. Vendar, vsaj kot sem ugotovila, večinoma doživlja ponižanje.
Zato torej do jutri, ko bo Chloe izpuščena iz krajšega pripora, nimamo kakšnega natančnega načrta, kaj naj počnemo. Večina se je odločila za sprehajanje po bližnji gozdni poti ali ob bližnji reki. Med njimi sem tudi jaz in ravno zdaj sem na eni izmed teh dveh poti.
Že nekaj časa hodim sama po stezi brez kakršnekoli družbe. Okrog mene so le visoka večbarvna drevesa, katerih listi so sveže zeleni, in pa zeleno-modra reka, ki tiho potuje prek gozdnate pokrajine. A kmalu ni več tako idilično.
Nenadoma zaslišim, kako nekdo močno ob hoji udarja po suhih tleh. Ozrem se proti desni, od koder prihaja zvok, in zagledam Daniela.
Njegovi svetli kodri so na moje presenečenje razmršeni in opazim tudi, da danes ni uporabil gela, kar je sicer njegova vsakodnevna stalnica. Njegove sinje oči pa so jezno strmele proti tlom, kot da bi ga prav ta razburila. Za povrh vsega pa je njegova temna srajca popolnoma zmečkana, mišje kavbojke pa tudi. Danes se očitno ni pretirano ukvarjal s tem, kako izgleda v javnosti.
Nenadoma odpre usta in ravno dovolj na glas, da slišim, zamomra: "Prekleta Chloe, ki se mi drzne ukazovati, kaj naj delam, na koncu pa me poniža pred vso množico."
Točno takrat se mu pot nehota prekriža Charlotte. Sekunde le strmita drug drugega, kot bi se prvič videla, nato pa prijateljica končno prebije mučno tišino: "Veš, Daniel, nikoli si nisem mislila, da se bova srečala."
V Danovih bledih očeh se končno razblini jeza. "Smešno, da to rečeš šele zdaj," ji reče in se kot običajno potrudi, da njegov naglas pride do poudarka, "ko pa si me gledala vsa leta študija."
"Hej, me pospremiš do hotela?"
Prestrašeno se obrnem in se zazrem v Raymondov obraz. "O bog, ne veš, kako si me prestrašil!" odvrnem. "In da, pospremila te bom."
V istem trenutku Ray stopi na stezo in skupaj se počasi napotiva k našemu hotelu v bližini.
"Če sem iskren Eleanor, mi je žal, da sem kričal na Dana in Chloe," nenadoma prizna Raymond. "Nakopal sem si še več grdih pogledov in komentarjev, veš."
Prijateljsko ga primem za ramo, na kateri mu visi ohlapna temna majica, in mu odvrnem: "Ni ti treba skrbeti gleda tega. Tudi jaz sem se komaj zadrževala, da ne bi začela obtoževati drug drugega. Mislim, res sta se vedla tako patetično, ne misliš?"
Ray pritrdilno prikima in si popraska svoje redke lase. "Sprašujem se, če je Chloe govorila resnico, ko je odgovarjala Deboisu."
Podprem si težko glavo in na kratko razmislim o odgovoru. "Res bi se lahko lagala in njeni nameni morda nisi bili tako nedolžni, kot se je slišalo," spregovorim. "Vendar mi občutek pravi, da je govorila resnico, ne laž. Gledala sem ji v oči in te povejo o duši. Saj veš, kaj imam v mislih — oči se ogledalo duše."
Ray kot poraženec dvigne roke v znak predaje. "Če ti tako praviš, detektivka Pryste. A tisto med Charlotte in Danielom pravkar ..."
"Eleanor! Raymond!" naju pozdravi Lottin vedri glas, ravno tik pred našim hotelom.
"Oh, jaz ravnokar odhajam notri," pove Ray. "Se vidimo, punci," še doda, nato pa izgine v bledo modro stavbo.
S sošolko se nekaj sekund le gledava, kot da noče nobena spregovoriti, nato pa jaz prebijem led: "Charlotte, upam, da me nimaš za vsiljivo ali karkoli že, ampak ali ste se z Danielom poznala že pred fakulteto?" mi naenkrat pade na misel to vprašanje.
Lottin obraz postane nekoliko bled in njene temne oči izgubijo nekaj svoje topline. Je bila moja prevelika radovednost napaka? "Prav imaš," mi zaupa. "Daniela Zetkila sem spoznala na Češkem, natančneje v Pragi."
Podatek me preseneti, zato se moje zelene zenice na široko razprejo. "Nisem vedela, da si bila tam," ji povem. "Kako pa si pravzaprav pristala tam?"
"Tam živi moja daljna sorodnica, ki sem jo enkrat prej že videla in precej sva se povezali, zato sem jo šla obiskat. Takrat pa ..."
"Charlotte!"
Izza dreves se nenadoma pojavi njen fant Geoffrey, kar pomeni, da se najin skrivnostni pogovor zaključuje.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful dobra zgodba.
0
Heart
Moj odgovor:
Nfiffihg
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
OMG HAPPYYY, KOK DOBRR FUL SM HEPI ZATEEE:heart_eyes::heart::heart::heart::heart:
a ...